Biden naznanil dogovor o porabi za socialne programe in podnebje

Joe Biden

Ameriški predsednik Joe Biden je pred odhodom v Evropo včeraj v Beli hiši naznanil, da so demokrati dosegli dogovor o 1750 milijardah dolarjev porabe v naslednjih desetih letih za socialne programe in boj proti podnebnim spremembam, vendar še ni zanesljivo, ali ima sploh podporo vseh demokratov v ameriškem kongresu.

Demokrati se zaradi dveh konservativnih senatorjev Joa Manchina in Kyrsten Sinema že več mesecev prepirajo o povečanju proračunske porabe za socialo in okolje. Uvodni Bidnov predlog je bil vreden 3500 milijard dolarjev, vendar sta omenjena senatorja dosegla, da so ga oklestili na 1750 milijard. Prav zaradi tega ni jasno, ali ga bodo progresivni demokrati v predstavniškem domu podprli.

Demokrati ne morejo računati na noben republikanski glas v senatu, kjer je razmerje moči 50 proti 50 z odločilnim glasom podpredsednice ZDA Kamale Harris, v predstavniškem domu pa morajo prav tako ohraniti skoraj popolno enotnost, ker imajo tesno večino.

Ameriški senat je že potrdil predlog zakona o 1000 milijardah dolarjev porabe za infrastrukturo, pri čemer so sodelovali tudi republikanci, vendar je ta predlog postal talec progresivnih demokratov v predstavniškem domu, ki ga nočejo potrditi, dokler ne bodo imeli dogovora o predlogu porabe za socialo in okolje.

Biden je kljub temu v četrtek dejal, da so dosegli zgodovinski ekonomski okvir potem, ko je najprej obiskal kongres in skeptične demokrate prepričeval, da je dogovor vreden podpore.

Nemudoma mu je podporo izrazil tudi nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki se zaveda, da demokrati enostavno morajo potrditi oba predloga, če želijo ohraniti kongresno večino po volitvah sredi predsedniškega mandata prihodnje leto in potem ponovno osvojiti Belo hišo leta 2024.

Biden je v nagovoru vztrajal, da bo tudi okleščeni predlog temeljito spremenil življenje milijonov v ZDA na bolje. Potrditev obeh predlogov je postavil ob bok dvema skoraj revolucionarnima dosežkoma predsednikov Franklina Roosevelta in Lyndona Johnsona. Prvi je Američanom zagotovil zajamčeno zvezno pokojnino, drugi pa zdravstvo za upokojence in revne.

Okleščeni predlog je brez plačanega bolniškega dopusta in tudi brez nižjih cen zdravil na recepte. V njem ostaja brezplačno otroško varstvo pred vrtcem za vse in razširjen program ugodnosti v zdravstvu, med drugim cenejši slušni aparati za upokojence. V predlogu ostaja tudi 555 milijard dolarjev za ukrepe proti podnebnim spremembam.

Za leto dni se podaljšuje davčna olajšava na otroke, ki je bila uvedena v času pandemije covida-19, 100 milijard dolarjev pa bo šlo za utrditev imigracijskega sistema. Vse podrobnosti še niso znane, vendar je senatorka iz Arizone Sinema dejala, da podpira dogovor, Manchin pa je dejal, da je žoga sedaj v predstavniškem domu.

Bidnu se je mudilo z dogovorom pred udeležbo na podnebni konferenci ZN COP26 prihodnji teden v Glasgowu, kjer želi s primerom ZDA spodbuditi svet v večje zaveze za boj proti podnebnim spremembam.

Problem pri dogovarjanju je bilo tudi vprašanje, kako bodo za vse nove programe in porabo plačali, da ne povečajo primanjkljaja in javnega dolga. Dogovorili so se za uvedbo dodatnega 5-odstotnega davka na dohodke nad deset milijonov dolarjev na leto in za uvedbo minimalnega 15-odstotnega davka na dobičke podjetij. Tisti, ki zaslužijo manj kot 400.000 dolarjev na leto, ne bodo doživeli povišanja davka.

Prav tako nameravajo odpraviti nekatere davčne olajšave uvedene v času predsednika ZDA Donalda Trumpa in okrepiti zvezno davkarijo za lov na davčne utaje.

DELITE
Pomakni se na vrh