Movember z brki

Mitja Reichenberg

Ne, ni napaka v zapisu naslove tokratne kolumne Soba z razgledom. Dejansko se ta mesec z nekim posebnim razlogom zapiše s črko M namesto z N.

Naziv enajstega meseca je zapisan tako drugače zato, ker je sestavljen iz angleške besede moustage (prev. brki) in  imena meseca. Tako je vseh trideset dni dejansko namenjenih temu, da si moški puščajo rasti brke in s tem ozaveščajo vse okoli sebe o problematiki in preventivi raka na prostati – lahko pa tudi na druge zdravstvene težave, ki pestijo moške, pa si o tem ne upajo govoriti. Saj vemo, zakaj.

In moški tako svojo podporo temu pokažejo z gesto, da si v tem mesecu ne brijejo brkov. Sama ideja izhaja iz Avstralije iz leta 2003, ko sta dva prijatelja želela obuditi to kosmato modno muho izpred mnogih let. Ampak to ni bilo dovolj, in sta dodala še dobrodelno noto. Nastalo je svetovno gibanje, znano kot movember!

V ta namen je bila ustanovljena tudi dobrodelna organizacijo The Movember Foundation (prev. Fundacija Movember), ki je ne le ozaveščala o zdravstvenih težavah, temveč tudi zbirala finančna sredstva, namenjena (najprej avstralski organizaciji) za boj proti raku na prostati. Danes ta sredstva potujejo na vse konce sveta in niso več omejena samo na Avstralijo.

Morda je zanimivo, da so se gibanju priključile tudi ženske. Svojo podporo kažejo tako, da uporabljajo različne kose oblačil ali modne dodatke, na katerih so vidni (naslikani, našiti, nalepljeni) brki. Lahko pa tudi tako, da en mesec ne gnjavijo svojega sicer vedno gladko obritega partnerja, če si pusti pod nosom rasti tistih nekaj dlačic.

Fundacija Movember pomaga financirati številne teste in zdravljenja raka pri moških (zdaj ne samo na prostati) in podpira duševno zdravje moških, o čemer pa se prav tako ne govori veliko. Ta dobrodelna organizacija zagotovo pozitivno deluje pri izboljšanju svetovne ozaveščenosti o izzivih, s katerimi se srečujejo mnogi, in o tem, kako lahko te izzive podpremo. Gibanje Movember je v glavnem znano po tem, da svoje privržence v novembru spodbuja k rasti brkov (pa tudi brade, če se zaradi tega moški počutijo pogumnejše). Dejavnosti, ki so jih izvajale ekipe omenjene fondacije, so na primer segale od plezanja po gorah v Braziliji, prodaje brkov na trgih v Mehiki, gojenja rasti brkov na vseh krajih po svetu, vključno z Avstralijo in Singapurjem, do nekaj dni neusmiljenega kolesarjenja sredi divjine v Združenem kraljestvu. Svoje dejavnosti so delili na spletni strani Prominent Global Movember, na kateri je bilo objavljenih mnogo šaljivih fotografij.

Kakor koli – naša Soba z razgledom se z veseljem razgleduje tudi po brkih, ki jih še posebej v tem mesecu poudarjamo. Morda je ob tem potreben dodaten premislek o boleznih, ki še vedno štejejo za tiste, o katerih se ne govori. Te težave imajo še posebno moški, ki so bili deležni stroge vzgoje, nekakšne superman drže neustrašnega in nepremagljivega junaka, ki mora rešiti svet in kraljično, pa naj stane, kar hoče. Tudi zdravje.

Del tega brkatega gibanja je zdaj tudi (in precej razširjeno) gibanje o moških duševnih stiskah in samomorilnosti. Fundacija je ugotovila, da naj bi bilo po statističnih podatkih (seveda tistih, ki so pri tem sodelovali) pri več kot 60 % tako ali drugače »nepopolnih« moških prisotna kar resna duševna frustracija in težnja po suicidalnosti. Kar zadeva duševno zdravje, je prav tako pomembno vedeti, kako prepoznati znake in kdaj ukrepati. Toda duševno zdravje je nekaj, o čemer si mnogi moški sploh ne upajo govoriti. Po vsem svetu je stopnja samomorov moških izredno visoka: 7 od 10 samomorov je moških! V Evropi je 75 % samomorov moških – in to moških, mlajših od 45 let. Statistični podatki iz leta 2020 tudi kažejo, da se več kot 70 % duševnih bolezni (brez demence) lahko začne pri moških še pred osemnajstim letom starosti.

Ker je preventiva boljša kot kurativa, je dobro nekaj zadev premisliti. Učenje o razvoju simptomov in opozorilnih znakov lahko enako vpliva na duševno kakor tudi na fizično zdravje. Duševnih težav pogosto ne povezujemo s telesno bolečino, vendar se lahko duševno zdravje pokaže na različne načine. Utrujenost je na primer pogost telesni znak depresije, ki povzroča težave s koncentracijo, apatijo in razdražljivostjo. Drugi simptomi lahko vključujejo dramatične spremembe spanja in apetita, živčnost in občutek odklopa od sebe in okolice. Čeprav simptomi morda niso vedno znak hudega stanja, pa naj bo to duševno ali telesno, lahko zdravstveni pregledi in testi pomagajo pri zgodnjem odkrivanju težav ter pomagajo živeti daljše in bolj smiselno življenje.

Zato se naša Soba z razgledom tokrat obrača k na novo nastalim brkatim moškim, da jih povprašamo po vzroku in prisluhnemo, kaj nam imajo povedati. Za nekatere je že to dovolj, da spregovorijo o svojih pogledih, razlogih in težavah, pa četudi skozi brke. Vsa dekleta, partnerice, sestre, mame, žene, babice, tete, prijateljice, sošolke, ljubice in druge članice ženskega spola pa vzpodbujajmo, da včasih kaj povprašajo te mnogokrat čustveno podhranjene moške o njihovih notranjih svetovih, po katerih se z dvignjeno glavo in napetimi mišicami sprehajajo kot neustrašni vitezi, pripravljeni na boj z vsemi zmaji tega sveta – samo, da bi ne bilo treba spregovoriti o  … saj veste, čem.


Dr. Mitja Reichenberg je priznan skladatelj, profesor, cineast in esejist, ki že desetletja budno opazuje dogajanje na področju glasbe in filma. Piše kolumno Soba z razgledom.

DELITE
Pomakni se na vrh