REBRANDING

Verjetno nisem edini, ki mu ponedeljek že tako in tako ni najljubši del tedna, jutro pa ne ravno najljubši del dneva, ampak če se začne tako kot ta, zadnji ponedeljek, je pa še toliko hujše.

Skratka: dam ves zalepljen kuhat vodo za kofe, ko ugotovim, da ni kofeta. Fucking great. Najdem neki Nescaffe … za prvo silo bo. Čakam, da zavre voda, in tuhtam. Tole zadnjo pizdarijo, ki jo je zakuhal Cukerberg. Saj veste. Šef Facebooka. Meta, Meta, kakšna jebena Meta. Jaz imam deset let starejšo sestro Meto, pa še njej ni bilo všeč to ime in se je preimenovala v Belo. Okej, to je sicer another kind of bullshit

Daleč od tega, da bi se pretvarjal, da imam kakršen koli pojem o ekonomiji, ker ga nimam. Sicer furam neko mikropodjetje, ampak bolj tako, po srbsko, varianta leva ruka – desni džep. Skratka, ekonomist nisem. V čem je fora rebrandinga? Recimo, Simobil, ki se je meni zdelo nadvse posrečeno ime/blagovna znamka, je postal A1. A1, jebote. Res izvirno. Dobro, nov lastnik. Ampak vseeno. What the fuck je A1? Valjda si ne boste dali ime B2, razen če bi prodajali vitaminske napitke, lepo vas prosim. A1. Brez domišljije, kreativnosti. Na prvo žogo, kot pravimo. Bruka – sramota.

Ali pa recimo Telekom Slovenije. Perfectly good brand »mobitel« so šli skavsat in tisto znamenito »mafno«. A vam drek na glavo kaplja? Simbol, ki ga od leta 1994 ali tam nekje pozna vsa Slovenija. Lej, ne štekam, mogoče sem butl …

Medtem je zavrela voda, sipam noter tisti klinčevi Nescaffe, ugotovim še, da tudi mleka nimamo, pa da mi je žena pustila, ko je šla v službo, eno cigareto in da nimam niti vžigalnika. Medtem ko prižigam cigareto na plati od štedilnika, me še »navre« in moram leteti na sekret. Ko se olajšam, ugotovim, da imam na voljo še kake tri lističe WC-papirja. Še dobro, da je dvoslojni, sicer bi prišlo do ekološke katastrofe. Brišem rit, malo s papirjem, malo s prstom, se gnusim samemu sebi in študiram, kaj ni jasno temu Cukerbergu. Kakšna Meta neki. Da ne govorimo o simbolu. Nekakšna ležeča osmica, podobna znaku za neskončnost. Izvirno, spet. Temu tudi kuha v glavi.

Res ne vem, kaj se folku zgodi, ampak enim se zmiska. Bivša sošolka iz srednje šole, odlična punca, postavna, seksi, trenirala je odbojko, bila je zaposlena na eni od slovenskih bank, precej visoko, nora plača, službeni avto v velikosti manjše jahte … Pa pride dan, ko da baba odpoved, free spirit al’ neki, začne bluziti v stilu tistih Jezusovih prič … jaz bom zdaj bla bla bla … what the fuck woman. Pri moji sestri podobno. In tako v svoje misli zatopljen uletim iz WC-ja v kuhinjo s spuščenimi gatami, ker tisti trije listki niso bili dovolj, da si vzamem malo kuhinjskih brisač in končam čiščenje riti, vmes pa uleti iz sobe mlajši sin, ki ga prizor golega fotra dodobra pretrese. Kaj ga ne bi. Situacija, v kateri ne veš, komu je bolj nerodno. Ob hitenju, da bi se vrnil na WC, zaradi spuščenih hlač skoraj padem. Na koncu je ta malemu vse skupaj že smešno, pa se reži na vsa usta, jaz pa malo manj, saj mi je medtem na plati od štedilnika pogorel zadnji čik.

E, jebenti ponedeljek, Cukerberg, Meta, sestra Meta, sošolka Jasna in vsi skup! Grem nazaj v posteljo. Wake Me Up When September Ends al’ kako že.


Jurij B. Hudohmet je glasbeni urednik, sobar, navijač Liverpoola, mož, oče. Ne nujno v tem vrstnem redu.

DELITE