Raziskava NIJZ: 22,6 odstotka vprašanih se ne namerava cepiti

cepivo

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil izsledke raziskave o vplivu pandemije na življenje. 29,1 odstotka vprašanih podpira obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, ko ni mogoče zagotoviti razdalje najmanj dva metra, kar je 18,5 odstotnih točk manj kot v prejšnjem merjenju. S tem ukrepom se ne strinja 59,1 odstotka anketirancev.

Podatki 17. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih že več kot 70 odstotkov anketiranih oseb, 59,8 odstotka oseb je že prejelo dva odmerka cepiva, 12,2 odstotka pa en odmerek. 1,3 odstotka anketirancev je poročalo, da so prejeli že tretji, poživitveni odmerek cepiva. 22,6 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da se ne namerava cepiti. Razlike se kažejo tudi v dojemanju tveganja v povezavi s covidom-19 med cepljenimi in necepljenimi. Pri več kot polovici necepljenih je dojemanje tveganja za okužbo zelo nizko, visoko dojemanje tveganja pa je izrazila le sedmina necepljenih. Hkrati visoko tveganje za okužbo dojema skoraj tretjina cepljenih, kar je 30,5 odstotka, so zapisali.

Cepljeni tudi pogosteje uporabljajo različne vire informacij kot necepljeni, pri čemer cepljeni najpogosteje uporabljajo zdravnike, necepljeni pa prijatelje, znance in sorodnike, so pojasnili.

Glede na cepilni status se s trditvijo, da ukrepi, povezani z virusom nepravično omejujejo življenja nekaterih skupin prebivalstva bolj kot drugih, strinja skoraj za četrtino več tistih, ki se ne bodo cepili, v primerjavi s tistimi, ki so se že, so poudarili.

Po mnenju 40 odstotkov anketirancev bi morale biti tudi vse storitve in dejavnosti dostopne vsem, brez pogoja PCT. V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje PCT-pogoja pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku turističnih nastanitev. Anketiranci se najmanj strinjajo s potrebnostjo izpolnjevanja pogoja PCT pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku bencinske črpalke. Okoli sedemkrat več anketirancev, ki so cepljeni, v primerjavi s tistimi, ki niso cepljeni, podpira izpolnjevanje in preverjanje pogoja PCT na delovnem mestu, so dodali.

Na inštitutu so pojasnili, da bi med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko stopili v veljavo v primeru slabšanja epidemiološke situacije, anketiranci v 43 odstotkih podprli uvedbo nadzora nad izvajanjem karantene na domu, petina pa bi jih podprla tudi omejitev zbiranja ljudi na do 25 oseb ob upoštevanju navodil NIJZ.

66 odstotkov anketirancev, ki so bili okuženi z novim koronavirusom, je imelo določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala tretjina prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja pa je imela nekaj manj kot tretjina. Skoraj petina je navajala težave s koncentracijo in pomnjenjem, prav tako skoraj petina pa glavobol, so opozorili.

Med vsemi anketiranimi pri čustvenem odzivu v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 prevladuje upanje v 43,8 odstotkih, sledi olajšanje v 35,7 odstotkih, nato dvom v 34,2 odstotkih, strah v 22,1 odstotkih, jeza v 19 odstotkih in prepričanost v 18,4 odstotkih. Pri starejših od 50 let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 upanje, pri mlajših od 50 let pa se najbolj izraža dvom, so zaključili.

Raziskava je potekala od 12. do 15. oktobra na vzorcu 1022 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let. “V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika,” so pojasnili na NIJZ.

DELITE