Univerza v Ljubljani o družbenih izzivih, ki jih je prinesla epidemija

maska-cepivo

Profesorji Univerze v Ljubljani so na včerajšnjem spletnem dogodku (Spre)govori znanost: Pandemija in demokracija, govorili o družbenih izzivih, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Opozorili so na problematiko razpadanja javnega prostora in pomena skupnosti, na izrivajočo politiko, pa tudi poglobljeno nezaupanje v znanost.

Kot je na dogodku poudaril profesor na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mladen Dolar, se v času epidemije covida-19, v času rekordov, ko se je Slovenija spet znašla na vrhu lestvice po obolelih, soočamo s številnimi družbenimi izzivi, ki niso v skladu z ideologijo demokracije.

Kot zaskrbljujočo plat epidemije je med drugim izpostavil razpadanje okvira skupnosti. V današnjem času deležni oblasti, ki “pomanjkanje skupnega zaupanja in spoštovanja širi na ves politični javni prostor”, je opozoril. Oblast po njegovih besedah ruši legitimnost in kredibilnost javnih ustanov, od javnih medijev, javnega zdravstva, šolstva in sodstva. “Ravno endemično usihanje zaupanja v skupni javni prostor je glavni razlog, da imamo tako katastrofalne rezultate, ko se spoprijemamo s pandemijo,” je dejal Dolar.

Po njegovem mnenju je krnjenje pomena skupnosti toliko večje, kolikor ga sistematično krepijo avtoritarne politike pri nas in po svetu z grožnjami v iluziji, da je mogoče to zaupanje nadomestiti z ustrahovanjem. Ob tem je namignil na dogodke ob protestu proti vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, ko so policisti zoper protestnike uporabili vodni top in solzivec.

Profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani Saša Zagorc pa je opomnil, da je javnost bila že pred epidemijo izrazito izrivana iz političnega in pravnega prostora, v času covida-19 pa se je to le še poglobilo. Za primer je med drugim izpostavil, da je upoštevanje javnosti v obravnavah normativnih aktov izrazito šablonska, o sestavi volilnih organov pa določajo politične stranke in ne več javnost.

“Gre za politiko, ki izriva vse ostale agente, ki bi lahko vplivali ali vplivajo na razmere med vladajočimi strukturami in volivci oz. prebivalci na drugi strani. S tem pa politika dobiva dodatno moč nad vse več procesi ustvarjanja mnenja in odločanja,” je dejal.

Vse bolj opazna je po njegovih besedah tudi napetost med javnim diskurzom v javnosti in znanostjo. “Zaupanje v znanost je porušeno. Imamo primere, kjer se nekdo, ki je strokovnjak ali znanstvenik, ne drži svojih temeljnih etičnih načel znanstvenega raziskovanja ali podajanja informacij iz znanosti,” je opozoril.

Zaradi tega se ustvarja nenehen šum tako v dojemanju kot v odzivanju javnosti na znanstvene dosežke ter pojasnila, ki krnijo kvaliteto sprejemanja odločitev v javnem prostoru, je še menil Zagorc.

DELITE