Podnebna konferenca se je končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja

tovarne-dim

Podnebna konferenca COP26 v Glasgowu se je včeraj po podaljšku končala z dogovorom o omejitvi globalnega segrevanja. Izjava, ki so jo sprejeli po dveh tednih pogajanj, poziva države, da začnejo ustavljati uporabo premoga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Gre za prvi tovrstni dogovor.

Predsedujoči konferenci Alok Sharma je s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 zaključil z dogovorom več kot 200 držav. Do dogovora je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prišlo kljub posredovanju Kitajske in Indije v zadnjem hipu z željo, da bi dosegli bolj ohlapne zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Indija in Kitajska sta namreč pozvali k spremembi dogovora, da ta zdaj govori o “postopnem zmanjševanju” in ne več “postopnem odpravljanju” premogovnih tovarn, ki ne uporabljajo tehnologije za zajemanje ogljika, s čimer bi nekoliko zmanjšale svoje onesnaževanje, je poročal britanski BBC.

“Opravičujem se za takšen zaplet. Zelo mi je žal,” je Sharma dejal prisotnim, s čimer je od skupine, ki se je postavila kitajsko-indijski navezi, sprožil aplavz. Ta se je hitro sprevrgel v glasno izražanje veselja, ko je Sharma razglasil, da je globalni dogovor tudi formalno sprejet.

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Poznavalci sicer menijo, da dogovor ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili nevarnemu dvigu globalnih temperatur in pomagali državam, ki se soočajo z naravnimi katastrofami.

Laurence Tubiana, arhitekt pariškega podnebnega sporazuma, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da “konferenca ni zagotovila takojšnje pomoči ljudem, ki zdaj trpijo.”

Končno besedilo obenem poziva tudi k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni bilo nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumetna za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je le obljubil prihodnji “dialog” o tej temi, je poročala AFP.

“Za nekatere sta izguba in škoda lahko začetek pogovora in dialoga. Za nas pa je to vprašanje preživetja,” pa je dejala maldivijska ministrica za okolje Shauna Aminath.

DELITE