V Stranki zelenih dejanj dogovor v Glasgowu vidijo kot neuspeh

tovarne

V Umanoteri ob dogovoru, doseženem na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, ugotavljajo, da se velika pričakovanja niso uresničila. Kar je svet trenutno pripravljen narediti, je daleč od tega, kar je potrebno za pravočasno ublažitev podnebne krize, ocenjujejo. V Stranki zelenih dejanj (Z.DEJ) dogovor vidijo kot neuspeh.

Sporočilo znanosti v letos objavljenem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je bilo, da je za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinj Celzija ključno odločno ukrepanje že v tem desetletju. Do leta 2030 je potrebno emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 45 odstotkov v primerjavi z letom 2010, do sredine stoletja pa doseči podnebno nevtralnost, so v odzivu na končano podnebno konferenco COP26 v Glasgowu navedli na Umanoteri.

Velika pričakovanja do držav, da v okviru Pariškega podnebnega sporazuma na pogajalsko mizo v Glasgowu prinesejo ambiciozne nacionalne načrte kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov zmanjšanja emisij, pa se niso uresničila. Ukrepi v nacionalnih načrtih, ki so jih predložile države, namreč še vedno vodijo v povečanje emisij do leta 2030.

“Evropa je na področju podnebnih politik med najbolj ambicioznimi regijami na svetu. Glede na njen velik zgodovinski prispevek k podnebnim spremembam in tudi zato, ker ima zadostna finančna sredstva in kompetence, pa bi bilo na mestu, da svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 poveča na vsaj 65 odstotkov in podnebno nevtralnost doseže že v desetletju pred sredino stoletja,” pozivajo na Umaniteri.

Eden od ključnih sklepov COP26 poziva države, naj pospešijo razvoj, uvajanje in razširjanje tehnologij ter sprejetje politik za prehod na energetske sisteme z nizkimi emisijami. Države so pozvali, da povečajo proizvodnjo čiste energije ter pospešijo zmanjševanje rabe premoga in ukinjanje subvencij za fosilna goriva.

Ob tem pa na Umanoteri opozarjajo, da globalnega segrevanja ne moremo zaustaviti pri 1,5 stopinj Celzija brez popolne opustitve premoga. “Zato je eksplicitna navedba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu konference zgodovinska,” so poudarili. Predsednik Z.DEJ Jure Leben pa je v odzivu zapisal, da bi morale pogodbenice konvencije o spremembi podnebja (UNFCC) sprejeti konkretne zaveze za prenehanje uporabe premoga in odpraviti vse škodljive subvencije za fosilna goriva.

Kot so še navedli na Umaniteri, so ekonomsko manj razvite države zgodovinsko najmanj prispevale k visoki ravni toplogrednih plinov v ozračju, hkrati pa trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb. V zaključnem besedilu COP26 se zato bogate države poziva, naj vsaj podvojijo sredstva, ki jih namenjajo ekonomsko manj razvitim državam za prilagajanje podnebnim spremembam.

“Eden največjih neuspehov konference pa je, da ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki katastrofalne in nepovratne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov doživljajo že danes. Bogate države so se v Glasgowu ponovno izognile svoji odgovornosti,” so izpostavili.

V Z.DEJ menijo, da je Slovenija ponovno zamudila priložnost, saj bi že sedaj lahko bila primer dobre prakse in v Glasgowu predstavila, kako prestrukturirati premogovno regijo. “A tudi tega žal nismo izkoristili. Dejstvo namreč je, da je v slovenskem Podnebnem skladu že sedaj denar za nekatere konkretne spremembe, a več kot očitno ni dovolj znanja in pripravljenosti zanje,” je izpostavil Leben.

DELITE