Drugo branje predloga zakona o urejanju prostora

Andrej Vizjak

Poslanci so na včerajšnji seji opravili drugo branje predloga zakona o urejanju prostora, ki ga je v obravnavo vložila vlada. Ključne spremembe, ki jih prinaša, so na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, je pojasnil okoljski minister Andrej Vizjak.

“Vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov tako na državni kot na lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja,” je na seji pojasnil Vizjak. Kot je zagotovil, predlagani zakon po strukturi v celoti sledi uveljavljenemu zakonu in zgolj izboljšuje tista področja, ki so se v času izvajanja zakona izkazale za potrebne prenove oziroma nadgradnje.

Predlog zakona o urejanju prostora naj bi med drugim prinesel učinkovitejše postopke priprave prostorskih aktov in učinkovitejšo zemljiško politiko, med drugim z vzpostavitvijo projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, nadgradnjo postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu od načrtovanja do dovoljevanja ter integracijo celovite presoje vplivov na okolje v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov.

Ker je DZ na 25. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin včeraj ni bila možna. So pa poslanci tako razpravljali o členih in vloženih dopolnilih.

Po oceni Bojana Podkrajška (SDS) se ta zakon dotika predvsem prostorskih aktov, ki so izjemno pomembni tako za državne projekte, predvsem pa se mu zdi pomembno, da se skrajšujejo presoje vpliva na okolje in združujejo postopki.

V SMC so s predlaganimi rešitvami zadovoljni in ocenjujejo, da bo to omogočilo predvsem racionalnejšo rabo prostora in tudi večjo prijaznost tako do investitorjev kot do državljanov, je pojasnil poslanec Gregor Perič.

Da zakon nadaljuje tradicijo prejšnjega zakona in da prinaša določene izboljšave, se je strinjal tudi Andrej Rajh (SAB). Je pa izpostavil, da bo v bližnji prihodnosti v način prostorskega načrtovanja vnesti tudi prilagajanje podnebnim spremembam.

V razpravi sta Franc Trček iz poslanske skupine SD in Boštjan Koražija iz poslanske skupine Levica opozorila na onesnaževanje z oglaševanji. Z amandmajem med drugim želijo ustaviti uničevanje kmetijskih zemljišč za potrebe postavljanja oglaševalskih panojev.

Edvard Paulič (LMŠ) je izpostavil večje število strokovnih argumentov, ki govorijo o škodljivem vplivu obcestnih teh panojev, predvsem na prometno varnost in njihov vpliv na estetski videz slovenske krajine. V LMŠ so zato včeraj vložili amandma, ki bi skrajšal prehodno obdobje, po katerem takšno oglaševanje več ne bi bilo dovoljeno. Obstoječi predlog predvideva triletno obdobje, njihovo dopolnilo pa bi to skrajšalo na dve leti.

Vizjak je ob tem dejal, da so na ministrstvu predvidevali nekoliko daljši rok uskladitve, vendar kljub temu amandmaju opozicijskih strank ne nasprotuje.

Glasovanje o tem zakonu ter predlogu novega gradbenega zakona je predvideno za četrtek.

DELITE