Ne morete zaspati?

Bilka Baloh

Cirkadiani ritmi, suprakiazmatično jedro in melatonin

Osrednji ponavljajoči se cikel v vsakem živem bitju se imenuje cirkadiani ritem. Circa v latinščini pomeni približen, diem pa dan.

To mogočno silo ustvarja notranja ura v možganih in pomaga določiti, kdaj hočemo biti budni in kdaj spati. Ta približna, 24-urna biološka ura, tiči sredi možganov in se imenuje suprakiazmaticno jedro. Supra pomeni v latinščini »nad«, chiasm pa križišče. Gre za točko križanja obeh vidnih živcev, ki prihajata iz zrkel. Srečata se sredi možganov in nato zamenjata strani. To jedro je sestavljeno iz 20.000 možganskih celic ali nevronov, za primerjavo z možgani, ki so sestavljeni iz približno sto milijard nevronov. Torej je suprakiazmatično jedro res majhno. Ta drobna ura je osrednji dirigent simfonije biološkega ritma življenja. Človeškega in vseh živih bitij.

Suprakiazmatično jedro možganom in telesu posreduje svoj ponavljajoči se signal za noč in dan s pomočjo krožečega hormona, imenovanega melatonin. Po navodilih suprakiazmatičnega jedra se ta začne dvigati kmalu za tem, ko se stemni, v krvni obtok pa ga pošilja žleza češarika ali epifiza. Najvišjo raven doseže okrog štirih zjutraj. Spanje in preostale funkcije telesa se z izločanjem melatonina izboljšajo. Znanstveniki so tudi odkrili, da je močan antioksidant. Zato brž v posteljo – čim prej ali vsaj pred polnočjo.

Geofizik de Mairan je leta 1729 odkril, da imajo tudi rastline svoj notranji čas. Preučeval ga je na heliotropnih rastlinah. Zanimala ga je zlasti rastlina, imenovana sramežljiva mimoza – mimosa pudica. Njeni listi čez dan sledijo gibanju sonca na nebu, ponoči pa se povesijo, kot bi oveneli. Potem je rastlino postavil v zaprt zaboj, kjer je bila podnevi in ponoči v popolni temi. Čeprav je bila prikrajšana za vpliv svetlobe, se je vseeno obnašala, kot bi se kopala v soncu. De Mairan je odkril, da ima vsak živ organizem lasten čas in da ni suženj ukazov sončnega ritma.

Leta 1938 sta prof. Kleitman iz Chicaga in njegov asistent Richardson naredila podoben poskus, ko sta se spustila v Mamutsko jamo v Kentuckyju. V 32 dni trajajočem bivanju v temi sta raziskovalca prišla do osupljivega znanstvenega odkritja, ki je naš biološki ritem opredelilo kot približno enodnevnega (cirkadianega) in ne natanko enodnevnega. Čeprav ima vsak človek 24-urni vzorec, se najvišja in najnižja točka od posameznika do posameznika razlikuje. Nimamo vsi enakega cirkadianega ritma. Ljudi delimo na jutranje, večerne tipe in tiste vmes. Cirkadiani ritem je lasten telesu in je gensko določen.

Pet tisoč let stara doktrina ajurvede ljudi klasificira glede na došno ali energijsko razmerje, ki ima pri vsakem posamezniku drugačne fiziološke potrebe glede spanja. Vata doša spi kratko – malo, ima rahel spanec, hodi zgodaj v posteljo in zgodaj vstaja. Pitta doša rada ponočuje, dela ponoči, zaradi česar se spanje zjutraj rado zavleče. Kapha doša je počasna in zelo rada spi – tudi čez dan, čemur bi se morala izogibati, saj jo obremenjuje z kilogrami.

Najbolj znana cirkadiana ritma pri človeku sta ritem spanja in budnosti ter ritem telesne temperature. Poleg spanja in budnosti potekajo v telesu še številni drugi ritmi. Znanih je več kot sto bioloških procesov, ki potekajo v cirkadianem ritmu.

Na ritem budnosti in spanja je vezan tudi ritem hranjenja s periodičnim javljanjem lako­te in z njim povezan prebavni ritem črevesja, pa tudi ritem lokomotorne dejavnosti, ki je povezan z lego ali držo telesa. Sem prištevamo nihanje telesne temperature, nivo raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence itd.

Za boljši spanec si pripravite zlato mleko, lahko ga naredite tudi z rastlinskim napitkom:

Sestavine za kurkumino pasto:

1/4 skodelice kurkume v prahu, 1/2 žličke črnega popra (trikatu), 1/2 skodelice filtrirane vode.

Zmešajte vse sestavine v manjši posodi. Segrejte na srednjem ognju in mešajte, dokler zmes ne postane gosta pasta. Pustite, da se pasta ohladi, in jo shranite v majhni stekleni posodi v hladilniku.

V drugi posodi segrejte eno žličko gheeja ali kokosove maščobe ter dodajte 1/4 čajne žličke kurkumine paste in pol čajne žličke cimeta ter dolijte skodelico mleka ali  rastlinskega napitka. Vse skupaj kuhajte do vrelišča in vlijte v skodelico. Ko se napitek ohladi na telesno temperaturo, dodajte še žlico medu. Pijte pred spanjem.


Bilka Baloh je avtorica knjige Post, seme zdravja, ki govori o terapevtskem postenju. Sodeluje z uradno medicino, v katero vpleta doktrino ajurvede. S klienti rešuje tudi zapletene primere, kot je čiščenje telesa po kemoterapiji in drugem zdravljenju, v katero so vpletene večje količine najrazličnejših zdravil, zniževanje telesne teže in drugo. Bilko in njeno delo lahko spremljate tudi na postsemezdravja.si.

DELITE