NSi z veliko večino sprejela osnutek programa za obdobje 2022-2026

Matej Tonin

NSi je na digitalnem programskem kongresu z veliko večino sprejela osnutek programa za obdobje 2022-2026, s katerim bo stranka nastopila na prihajajočih državnozborskih volitvah. V njem nizajo ukrepe, s katerimi bi po njihovi oceni okrepili slovensko gospodarstvo ter zagotovili dostopno javno zdravstvo in enakomeren razvoj Slovenije.

V osnutku volilnega programa NSi ukrepi za krepitev gospodarstva in dostopno javno zdravstvo

Osnutek volilnega programa, ki je akcijsko in delovno naravnan, niza nabor konkretnih ukrepov, ki jih želi stranka izpeljati še v zdajšnjem in nato v prihodnjem mandatu, je že pred kongresom napovedal predsednik NSi Matej Tonin.

V današnjem nagovoru udeležencev kongresa je poudaril, da je NSi programsko močna stranka. “Številni gledajo neverjetne rezultate naše ministrske ekipe in se sprašujejo, kako je to mogoče? Odgovor je jasen: ker imamo izdelan program, ki ga lahko začnemo izvajati takoj, ko vstopimo v vlado,” je prepričan.

Po besedah Tonina so tudi letos pripravili natančen in realen vladni program za naslednja štiri leta. “Po naslednjih volitvah bomo partnerjem v podpis ponudili koalicijsko pogodbo. Naša ključna zahteva bo ustvariti Slovenijo kot deželo priložnosti in gospodarskega uspeha,” je napovedal.

V govoru je izpostavil nekaj ključnih ciljev programa z naslovom Verjamemo v sodelovanje: Delo se mora splačati, javno zdravstvo mora biti vsem dostopno, prihodnost bo zelena ter Slovenija mora biti prijazna mladim in družinam.

Programski dokument ukrepe deli na pet vsebinskih sklopov: zeleno socialno-tržno gospodarstvo, dostopno javno zdravstvo, država v službi človeka, vsestranski razvoj posameznika in povezana enakomerno razvita Slovenija.

Med drugim predlagajo postopen dvig splošne dohodninske olajšave na 7500 evrov, saj želijo razbremeniti izginjajoči srednji sloj, je v predstavitvi povedal koordinator priprave programa Vid Meglič. Predlagajo tudi t. i. socialni copatek za najbolj ranljive. S tem bi uvedli minimalni znesek dohodka od dela, od katerega prejemniki dohodka ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost.

Posebno pozornost namenjajo tudi visokokvalificiranemu kadru, zato se zavzemajo za razvojno kapico pri 4600 evrih in petletno dohodninsko olajšavo za zaposlitev visokokvalificiranih oseb, ki se priselijo v Slovenijo.

“Javno zdravstvo na papirju ni dovolj,” je poudaril Meglič. Ukinili bi koncesije in uvedli samostojne nosilce zdravstvene dejavnosti. S tem bi se, kot je pojasnil Meglič, vsak z zdravniško licenco lahko odločil, kje bo opravljal zdravniško prakso. V NSi so prepričani, da konkurenca pomeni boljše zdravstvene storitve, ki pa jih posameznik ne plačuje iz svojega žepa.

Napovedujejo tudi ustanovitev agencije za preverjanje kakovosti in standardov v zdravstvu, možno mora biti tudi nagrajevanje po rezultatih dela. Javni zdravstveni zavodi bi po predlogu NSi delovali neprofitno, a po načelih gospodarskih družb.

V NSi se zavzemajo za odločen, odgovoren zeleni prehod, ki ne bi ogrožal energetske suverenosti Slovenije in ohranja dostopne cene električne energije. Prepričani so, da lahko Slovenija s postavitvijo drugega bloka jedrske elektrarne Krško postane neto izvoznica električne energije.

Kot je poudaril Meglič, je vsak, ki živi v revščini, preveč. Delo daje človeku dostojanstvo, nihče, ki dela, pa ne sme biti reven.

Po predlogu NSi bi lahko vsak upokojenec in iskalec zaposlitve zaslužil 350 evrov neto, ki bi se izvzeli iz dohodnine. V NSi se zavzemajo tudi za večji nadzor nad izplačevanjem socialnih transferjev.

Na področju pravosodja NSi med drugim napovedujejo v celoti elektronsko poslovanje sodišč. “Sodni spisi se tako ne bodo mogli izgubiti, procesnih rokov ne bo mogoče spregledati. Odmevni primeri ne bodo zastarali,” je cilje programa NSi predstavil Meglič.

Napovedujejo program za pomladitev Slovenije. Med drugim predlagajo, da mora država prek posebne jamstvene sheme omogočiti lažje najetje bančnega kredita, pri tem pa mora vsak otrok pomeniti odpis dela dolga, ki naj ga v poplačilo prevzame država.

Na področju izobraževanja želijo uravnotežiti pravice in dolžnosti učencev in staršev. Podpirajo stimulativno nagrajevanje najboljših učiteljev in uvedbo javne objave podatkov o zaposljivosti diplomantov po študijskih smereh.

Predlagajo tudi spremembo zakona o tujcih, ki bi kot pogoj za pridobitev dovoljenja za bivanje v Slovenije uvedla znanje slovenskega jezika. Prav tako predlagajo, da bi se tujci lahko zaposlovali samo tam, kjer domače delovne sile ni na voljo.

Kot je še dodal Meglič, mora EU postati močan svetovni igralec, a tudi odločno zavarovati svoje zunanje meje.

Ljubljansko obvoznico bi razširili s tretjim pasom, modernizirali bi železniško omrežje in vsako leto uredili 300 kilometrov novih kolesarskih površin.

Pripravili so tudi predloge ukrepov za živo, obdelano in poseljeno podeželje, tudi z vrnitvijo staleža velikih zveri in divjadi na obdobje izpred tridesetih let.

Delegati kongresa so potrdili osnutek programa, o vsebinah programa v prihodnje sledi še široka javna razprava, napovedujejo v stranki.

DELITE
Pomakni se na vrh