INTERVJU: Feri Lainšček, ki ni kot drugi

Feri Lainšček Foto Nika Holcel Praper

Eden najbolj priljubljenih pisateljev in pesnikov pri nas Feri Lainšček je spet poskrbel za vse ljubitelje verzov. Njegova nova pesniška zbirka ima naslov Med nama je angel in je v prvi vrsti namenjena mladim. Ampak če sklepamo po dosedanjih uspehih, ni dvoma, da se bodo njegove besede, verzi spet dotaknili vseh.

V teh dneh je izšla vaša nova pesniška zbirka. So pesmi nastajale več let?

Pesniških knjig ne načrtujem v naprej, temveč preprosto pišem pesmi. Za vsako pesem je potreben svoj čas, pravo razpoloženje, navdih, pa tudi tisti srečni trenutek, ko se verzi morda zložijo v kaj presežnega. Ko nastane dovolj pesmi, ki se mi zdijo vredne knjižne objave, jih zberem. Zato so moje pesniške knjige res pesniške zbirke. Tudi pesmi, ki so zbrane v tej knjigi, so nastajale kar nekaj let. Nekatere med njimi so bile medtem že celo uglasbene. Ditka je zapela Moj kuža in Srečanje, Janja Brlec pesem Dan, Saša Lešnjek in Rene Markič pa pesem Skupaj. Potem sta v knjigi še pesmi Začarano srce in Solza, ki sta izvirno nastali v prekmurščini in sem ju naposled prestavil v slovenščino.

Kako se pravzaprav lotevate pisanja? Se odločite, a bo danes dan za poezijo ali za prozo ali kako?

Ne vem, ali se v resnici odločam. Prej bi dejal, da prisluškujem samemu sebi in običajno potrpežljivo čakam trenutek, ko bodo pipe spet odprte. Brez navdiha se mi preprosto ne da. Pa tudi če poskušam, mi v glavnem ne gre. Trenutke, ko lahko ustvarjam, zato doživljam kot milost in sem zanjo zmeraj znova hvaležen.

Uspešni ste tako z romani kot tudi s poezijo. Bi rekli, da je to logično za nekoga, ki je spreten z besedami? Poznamo sicer kar nekaj avtorjev, ki so dobri na obeh področjih, ampak meni se to vseeno ne zdi tako preprosto, saj gre za zelo različne forme pisanja, kajne?

Ustvarjalni nemir je enak, ustvarjalni procesi in postopki pa so vsekakor zelo različni. Pisanje romana je dolgo in negotovo potovanje, pri katerem nikoli ne vem, kako se bo končalo. Je čas priprave, spoznavanja z literarnimi junaki in vstopanja v romaneskne svetove in je čas pisanja, ko si preprosto ne smem privoščiti oddiha. Ob dolgih odmorih in postankih zlahka izgubim ritem in ponovno vračanje k romanu je lahko dolgotrajno.

Vaša pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je zdaj že kultna. Koliko zaslug za to ima Ditka, ki je znala čudovito interpretirati vaše verze?

Ditka je vsekakor veliko pripomogla k temu, da te pesmi še zmeraj živijo. Navsezadnje me je tudi povabila na oder in nagovorila, da sem začel svojo poezijo tudi sam interpretirati. Ko je zapela naslovno pesem, je bila zbirka sicer že večkrat ponatisnjena in je že presegla skupno naklado 7000 izvodov. Ampak potem se je ta snežna kepa le še bolj zakotalila in je postajala vse večja …

Tokrat ste pesmi pisali za mladostnike. Imate radi mlade generacije?

Otrok v meni je še zmeraj živ. Še zmeraj je radoveden in poln čudenja nad svetom. Ustvarjam tako rekoč z enakim žarom in vročičnostjo, kot sem to počel na začetku, zdaj seveda že pred davnimi leti. Vem, da mladi to čutijo.

Kako pa vzdržujete stik z mladimi?

Veliko nastopam po osnovnih in srednjih šolah. Potepam se po socialnih obrežjih, ki so mladim blizu. Moja literarna dela živijo tudi na Facebooku in Instagramu. Srečujemo se na literarno-glasbenih koncertih, na katere sva predvsem z Ditko privabila veliko mladega občinstva. Pa tudi sicer sem se med mladimi zmeraj dobro počutil.

DELITE
Pomakni se na vrh