Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje

koronavirus

Najnovejša raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivu pandemije covida-19 na življenje kaže, da se je med Slovenci povečalo zavedanje o pomenu pogoja PCT (prebolevnik, cepljen, testiran) za zmanjševanje števila okužb s koronavirusom. Skoraj polovica anketiranih meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za starejše od 50 let.

Če je bila konec aprila dobra polovica anketiranih oseb mnenja, da bi morale biti vse dejavnosti oz. storitve dostopne brez dokazil o izpolnjevanju pogoja PCT, je bilo zdaj takih oseb le še 31 odstotkov, kar je najmanj doslej.

Podpora izpolnjevanju PCT pogoja se je za vse dejavnosti v primerjavi s prejšnjo anketo zvišala, kar po navedbah avtorjev raziskave potrjuje povečanje zavedanja o pomenu pogoja PCT pri vseh starostnih skupinah in je verjetno povezana tudi s slabšanjem epidemiološke situacije v Sloveniji.

Več kot polovica anketiranih oseb podpira izpolnjevanje (62,8 odstotka) in preverjanje (58,9 odstotka) PCT pogoja na delovnem mestu, kar predstavlja najvišjo podporo v zadnjih treh izvedbah raziskave.

Anketirance, ki ne izpolnjujejo PC pogoja, so spraševali tudi o tem, ali so že kdaj uporabili PCT potrdilo od druge oseb. Da so to že kdaj uporabili, je poročalo 28,3 odstotka teh anketirancev, osem odstotkov anketirancev pa PCT potrdilo druge osebe uporablja pogosto ali vsakodnevno. Največ takšnih je starih od 18 do 29 let.

Slaba četrtina (23,4 odstotka) anketirancev se še vedno ne namerava cepiti. Med glavnimi razlogi, ki jih navajajo, prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da cepivo ni varno. Da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk, meni več kot polovica teh anketirancev, kar po navedbah NIJZ kaže na to, da bi morebitna uvedba obveznega cepljenja pri tej skupini verjetno naletela na še večji odpor.

Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (60,6 odstotka), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (54 odstotkov).

Skoraj 83 odstotkov anketiranih oseb bi se zagotovo testiralo, če bi bili v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na covid-19, kar je za 18,5 odstotne točke več kot v prvi izvedbi raziskave in pomeni, da ljudje sprejemajo testiranje kot pomemben ukrep v boju proti covidu-19.

Anketiranci so v najnovejši raziskavi izrazili predvsem utrujenost od razprav o covidu-19 v medijih. To utrujenost je izrazilo skoraj 62,4 odstotka vprašanih, skoraj 40 odstotkom oseb gre na živce, če slišijo kaj o covidu-19. Petina oseb izgublja voljo do boja proti covidu-19 – delež teh oseb se je v primerjavi z raziskavo aprila sicer znižal za 16,6 odstotnih točk.

Največjo pandemsko izčrpanost glede na rezultate doživljajo najmlajši anketiranci, ženske v večji meri kot moški. Se je pa pandemska izčrpanost v primerjavi z junijem, še posebej pa v primerjavi z aprilom, znižala, in to v vseh starostnih skupinah, kar po navedbah NIJZ kaže na to, da se počasi prilagajamo na pandemske razmere.

V spletni raziskavi, ki predstavlja 18. ponovitev v okviru širše raziskave NIJZ o vplivu pandemije, so med 9. in 12. novembrom anketirali 1026 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

NIJZ izvaja spletno raziskavo o vplivu pandemije na življenje od 4. decembra lani, sprva enkrat na dva tedna, zdaj pa enkrat na mesec.

DELITE
Pomakni se na vrh