Animirani božič in božične animacije

Naša Soba z razgledom svoj razgled ponovno odpira na velika platna, delno pa tudi na različne platforme, kjer je možno prav v tem času najti nekaj posebnosti. Govora bo predvsem o dveh zadevah – o animaciji in o božičnih praznikih. Zakaj? Animacije je v zadnjih nekaj letih že skoraj prekosila igrane filme, pa tudi v igranih filmih je vse več animacije, ki je skorajda več ne opazimo. Božični čas in s tem povezani prazniki pa so dejansko najbolj prodajan artikel na svetu, če izvzamemo kakšne osebne, bolj intimne dneve. Množičnost in božična histerija, ki v teh dneh zajameta skoraj ves svet, se stopnjujeta in stopnjujeta tako rekoč že od jeseni dalje. In potem je s 1. januarjem tega vrtiljaka konec – kot bi zmanjkalo baterij.

Kaj je torej animacija? To je metoda, pri kateri se filmski liki, objekti (risani ali izdelani) na različne načine manipulirajo, da se pojavijo kot iluzije gibljivih slik. V tradicionalni animaciji so slike seveda narisane ali naslikane ročno na prozornih celulojdnih listih, nato pa se jih fotografira posamično. Recimo, klasično, vsaj 24-krat za eno sekundo animiranega filma. Danes je večina animacij narejenih z računalniško ustvarjenimi posnetki in postopki.

Običajno so animatorji dosegli učinek s hitrim zaporedjem slik, ki se med seboj minimalno razlikujejo. Iluzija gibanja se – tako kot pri filmih na splošno – opira na phi fenomen in beta gibanje. Izraz phi fenomen se uporablja v ožjem pomenu za navidezno gibanje, ki ga opazimo, če sta dva bližnja optična dražljaja predstavljena izmenično z relativno visoko frekvenco. V nasprotju z beta gibanjem, ki ga vidimo pri nižjih frekvencah, se zdi, da se dražljaji sami ne premikajo. Namesto tega se zdi, da razpršeno, amorfno senci podobno nekaj skoči pred dražljaje in jih začasno zapre. Zdi se, da ima ta senca skoraj barvo ozadja. Max Wertheimer je to obliko navideznega gibanja prvič opisal v svoji habilitacijski disertaciji, objavljeni leta 1912, ki je zaznamovala rojstvo gestalt psihologije.

V širšem smislu, še posebej, če se uporablja množinska oblika phi fenomenov, velja tudi za vsa navidezna gibanja, ki jih je mogoče opaziti, če sta dva bližnja optična dražljaja predstavljena izmenično. To vključuje predvsem beta gibanje, ki je pomembno za iluzijo gibanja v kinu in animaciji. Pravzaprav je Wertheimer uporabil izraz φ-fenomen za vsa navidezna gibanja, opisana v svoji tezi.

Kakorkoli že, animacija je nekaj, kar se več kot odlično poda za idejo iluzije božičnega vzdušja na filmskem platnu ali televizijskem zaslonu. V zadnjih letih (in tudi prej) so nastali nepozabni animirani filmi, ki jih moramo videti, če želimo zajeti animiranega duha božičnega časa. V naši Sobi z razgledom predlagamo seveda tiste najboljše, da ne boste izgubljali časa z iskanjem.

Skoraj na vseh lestvicah stoji najvišje Grinch (orig. The Grinch ali Dr. Seuss’ The Grinch, 2018). To je ameriški računalniško animirani božični fantazijski film, ki ga je produciral Illumination in distribuiral Universal Pictures. Temelji na knjigi iz leta 1957 Kako je Grinch ukradel božič. Je tretja ekranizacija zgodbe, po televizijski oddaji iz leta 1966 z Borisom Karloffom in celovečernim igranim filmom z Jimom Carreyjem. Zgodba spremlja zelenega možica po imenu Grinch in njegovega hišnega psa Maxa, ko nameravata uničiti božično praznovanje z krajo vseh mestnih okraskov in daril. A čudež božiča ostaja – ker je večji, kot vsa darila in največja božična jelka.

Temu sledi Ledeno kraljestvo (orig. Frozen), vendar bolj natančno: Olafova prigoda (orig. Olaf’s Frozen Adventure) iz leta 2017. ​Snežak Olaf in vlečni jelen Sven združita moči, ko je v kraljestvu Arendel prvič čas praznikov in odkar je razkošna palača vnovič odprla svoja vrata. Princesi Ana in Elza naj bi priredili praznovanje za vse svoje podložnike. Potem, ko meščani nepričakovano zgodaj odpotujejo, da bi se udeležili družinskih svečanosti, sestri ugotovita, da sami ne poznata nobene prave družinske tradicije, zato prijatelja Olaf in Sven skleneta prečesati deželo in poiskati najboljše praznične tradicije ter sestrama prirediti božič, kot se spodobi.

Ob bok obema se postavlja še Arthur Božiček (orig. Arthur Christmas, 2011), ki je dosegel izredno dobre ocene tudi na IMDb. ​Gre za animirano družinsko komedijo, ki razkrije neverjeten odgovor na vprašanje vsakega otroka: kako Božiček razdeli vsa darila v eni sami noči? Odgovor je Božičkova skrivna, z vrhunsko tehnologijo opremljena postaja, skrita pod severnim tečajem. V središču pripovedi je zgodba z vsemi potrebnimi božičnimi sestavinami: disfunkcionalno družino in malo verjetno a nujno nalogo, ki mora biti opravljena še pred božičnim jutrom.

In ne smemo pozabiti na čudovito zgodbo Polarni vlak (orig. The Polar Express, 2004), ki jo je režiral Robert Zemekis. To je zgodba o mladem fantu-junaku, ki se na božični večer vkrca na pravi čarobni vlak, ki je namenjen na severni tečaj in na dom Božička. Razplete se pustolovščina, ki da dvomljivemu fantu možnost, da se poda na pot samoodkrivanja, ob tem pa mu pokaže, da za tiste, ki verjamejo, čudež življenja nikoli ne zbledi.

In naj za konec omenimo še animirani film s čudnim naslovom, vendar pomembno poanto: Predbožična mora (orig. Tim Burton’s the Nightmare Before Christmas, 1993), katerega režiser je bil Henry Selick. ​Predbožična mora se dogaja v svetu, kjer ima vsak praznik svojo deželo. Govori o strasti, ki je zapeljala Jacka Skellingtona, priljubljenega kralja buč v mestu Halloween, ki nadzira ustvarjanje vseh temnih vampirskih slasti, strahu in presenečenj, ki jih ta praznik tradicionalno izvža v navidezni, vendar ‚naš‘ resnični svet. Jacka vsakoletna rutina dolgočasi in najde nov smisel življenja, ko slučajno naleti na vhod v Božično mesto. Nemudoma ga prevzamejo živahne barve, igrače, okraski in toplo vzdušje, ki ga tam odkrije. Ko se vrne domov, je obseden s tem, da bi si podredil božič in zato vpokliče svoje zveste meščane. Hoče, da mu pomagajo postati nadomestni Božiček in ustvariti novo, izboljšano različico tega praznika. Seveda neuspešno.

Prepričani smo, da ima vsak od vas tudi nekakšno svojo naj-naj verzijo priljubljene animacije, ki spada v njegov naj-naj ožji seznam priljubljenih božičnih animacij, vendar smo želeli v tokratni Sobi z razgledom predvsem usmeriti razgled na nekaj idej, ki lahko polepšajo in zapolnijo praznike na svoj čarobni, filmski, animiran način, ki ga morda še niste preizkusili. Vednar se splača.


Dr. Mitja Reichenberg je priznan skladatelj, profesor, cineast in esejist, ki že desetletja budno opazuje dogajanje na področju glasbe in filma. Piše kolumno Soba z razgledom.

DELITE