Mineva leto dni od začetka cepljenja proti covidu-19

cepivo

Danes mineva eno leto, odkar se je v Sloveniji začelo cepljenje proti covidu-19. Ob omejenih količinah so bili sprva do njega upravičeni le stanovalci domov za starejše in najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci. Cepiva so danes dostopna vsakomur, za prvi odmerek pa se je doslej odločilo 59 odstotkov prebivalcev.

Slovenija je množično prostovoljno cepljenje začela hkrati z večino drugih držav članic EU, ki so konec decembra lani nestrpno pričakovale prve dobave cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech, ki temelji na mRNK tehnologiji.

Ker so bile prve pošiljke zelo omejene, so bili pri nas do cepljenja med prvimi upravičeni stanovalci domov za starejše, ki covida-19 še niso preboleli, zdravstveni delavci, ki so v domovih za starejše delali neposredno z oskrbovanci, in najbolj izpostavljeni zdravstveni delavci v bolnišnicah. Ko so precepili večino stanovalcev domov za starejše, je število obolelih in umrlih s covidom-19 tam izrazito upadlo.

Premier Janez Janša, ki je po odstopu Tomaža Gantarja takrat začasno opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje, je ob začetku cepljenja dejal, da se je začela zadnja tretjina spopada z epidemijo. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek pa je ocenil, da bodo do konca julija oz. avgusta cepili do 1,2 milijona ljudi. Janša je v prihajajočih tednih nato napovedal, da lahko do začetka poletja dosežemo 70-odstotno precepljenost prebivalstva.

Leto po začetku cepljenja v Sloveniji polno cepljenih 56 odstotkov prebivalcev

Napovedi vladnih predstavnikov o precepljenosti so se uresničevale počasneje, kot bi si želeli, želene 70-odstotne precepljenosti po enem letu še nismo dosegli. Po podatkih vlade je polno cepljenih 66 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije in 77 odstotkov starejših od 50 let.

Precepljenost vseh prebivalcev z vsaj enim odmerkom je po podatkih NIJZ dosegla 59 odstotkov (1.247.914 cepljenih), z vsemi odmerki pa 56 odstotkov (1.186.507 cepljenih). Za poživitveni odmerek se je doslej odločilo 445.596 oseb, pričakovati pa je, da se bo s približevanjem časovne omejenosti covidnega potrdila za cepljene z osnovno shemo to število še povečalo.

Število cepljenih je po večmesečnem počasnem dviganju hitro poraslo tudi po jesenski zaostritvi ukrepov, ko je s 15. septembrom pogoj preboleli, cepljeni ali testirani (PCT) z redkimi izjemami postal obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev. Cepilni centri so v dneh po spremembi odloka zabeležili opazen porast zanimanja za cepljenje, največ zanimanja je bilo za cepivo Janssen, pri katerem je za izpolnjevanje pogoja PCT zadostoval že en odmerek.

Po smrti mlajše bolnice uporaba vektorskih cepiv le na izrecno željo

Vlada je nato dodatno odločila, da je pogoj C izpolnjen neposredno po cepljenju. Na tak administrativen ukrep, kot so odločitev pojasnjevali pristojni, je letelo več opozoril, saj strokovno gledano zaščita po cepljenju nastopi šele po 14 dneh. Kritike so postale še glasnejše, ko so konec septembra po cepljenju s cepivom Janssen v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana sprejeli mlajšo bolnico, pri kateri so prepoznali sum na zaplet po cepljenju s tem vektorskim cepivom.

Dva dni zatem je umrla, še isti dan pa so v Sloveniji začasno ustavili uporabo tega cepiva. V naslednjih dneh so sledili tudi očitki, da je vlada v prizadevanjih za čim prejšnjo precepljenost ljudi potisnila v uporabo cepiva Janssen. Dva meseca kasneje je posebna komisija soglasno ocenila, da je bil tragični zaplet zagotovo povezan s cepljenjem, s cepivom Janssen pa se je od takrat mogoče cepiti le na izrecno željo posameznika.

Kmalu po smrti bolnice je posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ priporočila prednostno uporabo mRNK cepiv pred vektorskimi. Njena vodja Bojana Beović je ob tem poudarila, da so cepiva Janssen in AstraZeneca v Evropi registrirana za uporabo in je “nemogoče reči, da jih sploh ne bi uporabljali”.

V Sloveniji so tako trenutno na voljo štiri različna cepiva proti covidu-19, in sicer mRNK cepivi Pfizerja in Moderne ter na željo posameznika tudi vektorski cepivi AstraZeneca in Janssen. Slovenija je v sklopu skupnega evropskega tudi že naročila Novavaxovo cepivo, za katerega je Evropska agencija za zdravila Ema nedavno priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za uporabo. Točen datum dobave zaradi težav pri proizvajalcu še ni znan, naj bi se pa to zgodilo v prihodnjih mesecih.

Začelo se je tudi cepljenje otrok, vlada v aktivno promocijo cepljenja s Cepilnimi dnevi

Od nedavnega se lahko cepijo tudi otroci, starejši od pet let. Za starostno skupino od pet do 11 let se je na cepljenje treba naročiti, saj je zanje namenjeno posebej dozirano Pfizerjevo cepivo v manjši koncentraciji, ostali pa se na mestih cepljenja lahko oglasijo tudi nenaročeni.

Da bi zvišali precepljenost prebivalstva, je v dneh pred prazniki potekala nacionalna kampanja Cepilni dnevi. Od 19. do 23. decembra so po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja opravili 76.544 cepljenj proti covidu-19. Ocenil je, da so z akcijo prihranili približno 2000 hospitalizacij, 500 sprejemov v enote intenzivne terapije in 300 smrti.

V zdravniških vrstah je ob tem zaradi hitrega širjenja bolj nalezljive nove različice omikron slišati vse glasnejše pozive k cepljenju s poživitvenim odmerkom, ki še poveča zaščito pred težjim potekom bolezni in hospitalizacijo.

Poklukar poziva k strpni in enotni odločitvi o položaju necepljenih

V zadnjem tednu je minister sicer večkrat izpostavil, da se bližamo trenutku, ko bomo kot družba morali sprejeti enotno odločitev glede položaja necepljenih. Po njegovih besedah sliši vse več razprav o uvedbi pogoja PC in o obveznem cepljenju. Po njegovih besedah pa to ne more biti samo odločitev zdravstvene stroke, ampak tudi pravnih, socioloških, filozofskih in politoloških krogov.

V Slovenskem zdravniškem društvu so medtem že pozvali DZ, da sledi evropskim in svetovnim zgledom in v letu 2022 zahteva izpolnjevanje pogoja PC oz. obvezno cepljenje proti covidu-19.

Vlada je jeseni z odlokom za zaposlene v državni upravi že poskušala uvesti pogoj PC, a je njegovo izvajanje zadržalo ustavno sodišče. Nedavno je tudi presodilo, da je bil odlok v neskladju z ustavo, saj so ustavni sodniki ugotovili, da je pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar pa bi bilo treba urediti v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih.

Pravilnost poteka cepljenja sicer spremlja zdravstveni inšpektorat, ki je ugotovil že več kršitev, med drugim cepljenje mimo cepilne strategije in cepljenje mladoletnikov z vektorskimi cepivi, ki zanje niso odobrena. Zaradi manipulacije pri cepljenju je na delu tudi policija, ki je nazadnje ovadila pet moških, od katerih se je eden večkrat cepil v imenu preostalih osumljencev.

DELITE
Pomakni se na vrh