Predsednik republike bo državnozborske volitve razpisal v sredo

Borut Pahor

Predsednik republike Borut Pahor bo v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Izvedbo letošnjih volitev bodo krojile epidemiološke razmere, še vedno pa niso znana vsa pravila, ki bodo veljala za volivce v izolaciji.

Da bo parlamentarne volitve razpisal za 24. april, kar je prvi možni datum rednih volitev, se je Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Med njimi je prevladalo mnenje, da se volitve izvedejo na prvi možni datum, le v SNS so se zavzemali za poznejšega. Tudi Pahor je ocenil, da je 24. april najboljša izbira, ter napovedal, da bo odlok o razpisu volitev podpisal 9. februarja.

Izvedba glasovanja prilagojena epidemiološkim razmeram

Ob tem so se pojavili nekateri pomisleki, ali bo mogoče volitve nemoteno izpeljati v času zahtevnih razmer zaradi epidemije covida-19. A je Pahor spomnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v teh razmerah v evropskih državah opravljenih več kot 40 volitev na različnih ravneh, ter ocenil, da ima Državna volilna komisija (DVK) dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati volitev ne bo nobene sence dvoma.

Kot najbolj pereče se je odprlo vprašanje, kako bodo glas na volitvah lahko oddali volivci, ki bodo na dan glasovanja v karanteni ali izolaciji. Po posvetovanjih s predstavniki stroke in pristojnih institucij je DVK sklenila, da bodo tisti, ki bodo zaradi tveganega stika v karanteni, kljub temu lahko prišli na volišče v rednem času njihovega dela, a ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov.

Največja neznanka pa ostaja način glasovanja volivcev, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe v izolaciji. Tisti, ki se bodo v izolaciji znašli vsaj pet dni pred glasovanjem, bodo sicer lahko poslali vlogo za glasovanje po pošti, vprašanje pa je, kako bodo volilno pravico lahko udejanjili tisti, ki bodo za okužbo z novim koronavirusom izvedeli tik pred volitvami.

Sprva je bil na mizi predlog, da bi bila za te volivce volišča odprta v času dodatnih dveh ur po zaprtju volišč, a je ministrstvo za zdravje takšni ideji nasprotovalo, zato ji tudi člani DVK niso bili naklonjeni. Druge rešitve zaenkrat še niso sprejeli, končno odločitev so napovedali najpozneje 25 dni pred volitvami, nanjo pa bo vplivala aktualna epidemiološka slika.

Vsakih volitev se namreč del volivcev ne more udeležiti, ker se jim tik pred zdajci zgodi kaj nepredvidenega. Pomembno je, da teh volivcev ni toliko, da bi to vplivalo na legitimnost volitev. Še ena možnost je sicer glasovanje na domu, a če bo vlog preveč, bo težko zagotoviti tudi zadostno število t. i. letečih volilnih odborov.

Prihodnji teden že mogoče vlaganje kandidatur

Ko bo Pahor razpisal volitve, bodo 14. februarja začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil. Tedaj bodo volivci s podpisi podpore že imeli priložnost izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur.

Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi stotih volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.

Čeprav se zdi, da je predvolilna kampanja že v polnem teku, pa se bo uradno začela šele 30 dni pred volitvami. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti vanjo, bodo morale 45 dni pred volitvami odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo morale zbrati sredstva in z njih poravnati vse stroške kampanje.

Po volitvah v pogajanja za sestavo nove vlade

Na tokratnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.

Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega sklica državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora, kar običajno že nakaže vsaj obrise nove vladne koalicije, četudi lahko pozneje še pride do sprememb, kot je bilo po zadnjih volitvah.

Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

A se je že večkrat zgodilo, da ta ni uspel sestaviti koalicije. Tako je Pahor letos javno že napovedal, da bo dal mandat tistemu kandidatu ali kandidatki, za katerega bo vedel, da uživa potrebno večino.

Premierja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Sestavo nove vlade torej prinesejo koalicijska pogajanja, ki jih mandatar opravi s potencialnimi koalicijskimi partnericami.

Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje troje volitev – leta 2011, 2014 in 2018 – pa so se volivci odpravili predčasno. Tokratne volitve so torej prve redne po letu 2008.

DELITE
Pomakni se na vrh