Svet onkološkega inštituta Ljubljana sprejel program dela in finančni načrt za letos

zdravnik

Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je včeraj sprejel program dela in finančni načrt za letošnje leto, ki ga mora potrditi še ustanovitelj. Med ključnimi cilji bolnišnice sta reševanje prostorske stiske in informacijska posodobitev. Včeraj so potrdili tudi spremembe statuta bolnišnice, ki odpravljajo dozdajšnja neskladja z zakonodajo.

V načrtu sledijo dolgoročnim ciljem, opredeljenim v nedavno sprejeti strategiji inštituta za prihodnje obdobje, je pojasnila generalna direktorica Andreja Uštar. Med njimi sta najpomembnejša cilja reševanje prostorske problematike ter digitalna transformacija, ki je nujno potrebna zaradi zastarelih in nepovezljivih obstoječih informacijskih sistemov.

Na strokovnem področju je cilj izboljšanje multidisciplinarnega strokovnega kliničnega dela ter povečanje števila raziskav in raziskovalnih programov. Osnovni okvir dela bo tudi v prihodnje državni program za obvladovanje raka, ki ga bo onkološki inštitut letos prevzel v upravljanje s strani ministrstva za zdravje. Cilj ostaja varna in kakovostna obravnava bolnikov. Po besedah Uštarjeve imajo v načrtu tudi proaktivno kadrovsko politiko ter izboljšanje delovnih pogojev.

Pomembni dejavniki, ki lahko vplivajo na realizacijo programa dela, so preseganje načrtovanih stroškov zaradi dviga cen na trgu in nepredvidenih stroškov zaradi epidemije covida-19 ter pomanjkanja prostorskih in kadrovskih kapacitet, je ob tem opozorila generalna direktorica.

Sicer pa onkološki inštitut v letošnjem letu načrtuje izravnane prihodke in odhodke pri javni službi, pri tržni dejavnosti pa načrtujejo presežek prihodkov 101.000 evrov. Skupno pričakujejo 160 milijonov evrov prihodkov iz opravljenih zdravstvenih storitev, kar je 4,9 odstotka več kot lansko leto, predvsem zaradi večje porabe dragih zdravil, diagnostike in mobilnega paliativnega tima.

Zaradi rasti cen materialnih stroškov, predvsem laboratorijskega materiala, energentov in zaščitne opreme, načrtujejo za 7,1 odstotka višje odhodke kot lani. Tu so še višji stroški dela tako zaradi povečanega načrtovanega števila novih zaposlitev kot zaradi dviga plač, pa tudi izplačila redne delovne uspešnosti in uspešnosti tržne dejavnosti, je naštela Uštarjeva.

Strokovna direktorica Irena Oblak pa je izpostavila nekaj projektov, ki so si jih zadali v tem letu. Med drugim predvidevajo pridobitev dodatnega aparata za PET-CT ter uvajanje novih laboratorijskih preiskav novih obsevalnih metod.

Po besedah Oblakove je treba okrepiti tudi nedavno vzpostavljeni paliativni tim, tako s kadrom kot z izobraževanji. Želijo oblikovati tudi seznam bolnikov. Dodaten kadar in prostor potrebujejo tudi na področju fizioterapije, pa tudi klinične genetike, kjer sicer želijo vzpostaviti državni register dednih rakov. Za bolnišnično lekarno želijo, da bi prevzela pripravo bioloških zdravil, v načrtu je tudi robotizacija lekarniškega skladišča.

Zdravstvena nega bo po besedah strokovne direktorice sledila tem dejavnostim, si pa želijo fleksibilne organizacije dela. Na onkološkem inštitutu bodo imeli veliko dela tudi pedagoškim raziskovalnim delo.

Več članov sveta zavoda je v razpravi izpostavilo kadrovsko problematiko, predvsem na področju zdravstvene nege. Predstavniki inštituta so pojasnili, da ne zaznavajo, da bi bila fluktuacija kaj večja kot minula leta. Težava, ki jo jo opažajo, pa je pomanjkanje srednjih medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov na trgu dela, medtem ko težav s pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester nimajo.

Člani sveta onkološkega inštituta so včeraj z večino sprejeli spremembe statuta, ki so potrebne zaradi trenutnega neskladja z veljavno zakonodajo. Predlog sprememb statuta je sicer v pripravi že dlje časa, tudi prejšnji svet zavoda ga je obravnaval že večkrat. Ob tem je bilo slišati več pomislekov, ki so se nanašali na razmerja med zdravstveno nego in zdravništvom. Slišati jih je bilo tudi včeraj, med drugim glede umestitve glavne medicinske sestre.

Kot je sicer včeraj pojasnilo vodstvo inštituta, je bil dozdajšnji statut onkološkega inštituta neskladen z zakonodajo na več področjih, med drugim je bila lekarniška dejavnost neustrezno umeščena pod zdravstveno, morala pa biti pod svojo.

Tako kot že na zadnjih nekaj sejah, so tudi včeraj predstavili stanje na področju čakalnih dob v onkologiji. Po besedah Oblakove dosledno sledijo temu, da pri prvih pregledih ni nedopustno dolgih čakalnih dob, vsi bolniki prejmejo datum za pregled v 14 dneh, tisti z nujno napotnico pa so gotovo obravnavani v 24 urah.

Pri napotitvah na posamezne storitve znotraj onkološkega inštituta sledijo usmeritvam razširjenega strokovnega kolegija za onkologijo. Najdaljša doba od suma na malignom do pregleda je dva tedna, toliko tudi najdlje traja do postavitve diagnoze in nato en mesec do začetka zdravljenja. Pri tem pa izstopajo čakalne dobe za preiskave PET-CT, ki so jih z dodatnim programom že uspeli nekoliko skrajšati, dodatno krajšanje pa pričakujejo tudi po pridobitvi nove naprave.

Na seji prihodnji teden bo svet zavoda med drugim obravnaval poročilo o poslovanju bolnišnice v lanskem letu. Po besedah Uštarjeve na eni od zadnjih sej je onkološki inštitut lani imel stabilno finančno poslovanje.

DELITE
Pomakni se na vrh