Mediana: Zaskrbljenost prebivalcev ponovno narašča

računalnik

Medtem ko smo priča postopnemu ukinjanju ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, podatki odražajo višjo stopnjo zaskrbljenosti med prebivalstvom, je pokazala Medianina raziskava javnega mnenja. To zaskrbljenost je najverjetneje povzročila vojna med Rusijo in Ukrajino, zaradi katere še posebej v Evropi trenutno vlada precejšnja negotovost.

Med novembrom in januarjem so pri Mediani zabeležili kontinuiran padec deleža tistih, ki so za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaskrbljeni ali zelo zaskrbljeni. Februarja pa je zaskrbljenost poskočila, saj je slednjo izrazilo kar 53 odstotkov vprašanih. Delež tistih, ki niso ali sploh niso zaskrbljeni, pa je v preteklem mesecu padel s 37 na 22 odstotkov, kažejo podatki.

Kljub temu pa je pesimizem vsaj glede epidemije covida-19 ponovno v upadu. Še januarja je namreč 46 odstotkov vprašanih menilo, da se bo kot posledica epidemije življenje trajno spremenilo na slabše, v tem mesecu pa je delež upadel na 41,5 odstotka. Pesimizem med prebivalstvom tako upada že od novembra lani. V februarju pa se je statistično pomembno povišal delež tistih, ki pričakujejo, da bo življenje po koncu epidemije ostalo enako, kot je bilo do sedaj. Januarja je ta delež znašal 20 odstotkov, februarja pa 29,3 odstotka. 20,9 odstotka pa je tistih, ki pričakujejo, da se bo običajno življenje spremenilo na bolje.

Ocena primernosti ukrepov v primerjavi z mesecem januarjem ostaja na podobnih ravneh. 38 odstotkov vprašanih meni, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo, 24,6 odstotka pa meni, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v njihovo osebno svobodo. 26,7 odstotka vprašanih je mnenja, da so ukrepi primerni da ne posegajo v njihovo osebno svobodo. 10,4 odstotka vprašanih pa ukrepe ocenjuje kot premalo ostre in da njihova svoboda v trenutnih razmerah ni pomembna.

Pomembnih sprememb prav tako niso zaznali med ocenami razmerja med ukrepi in učinki. Skoraj tretjina vprašanih meni, da ukrepi trenutno uravnoteženo obravnavajo zdravstvo in gospodarstvo, 30,5 odstotka anketirancev pa meni, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. 21,3 odstotka ljudi meni ravno obratno, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, 16,5 odstotka vprašanih pa ne ve oz. ne želi odgovoriti.

Sodelujoči so ocenili tudi, kdaj pričakujejo normalno življenje brez ukrepov. 9,3 odstotka to pričakuje v enem mesecu, 11,7 odstotka pa v dveh mesecih. Najkasneje čez pol leta povratek v normalno življenje pričakuje 47 odstotkov vprašanih, najkasneje čez leto dni pa 63 odstotkov. Pomembno je tudi izpostaviti, da 22,2 odstotka vprašanih meni, da bo povratek v stare tirnice trajal še več kot leto dni, kar 15 odstotkov ljudi pa meni, da se nikoli ne bomo vrnili v povsem normalno življenje.

Prebivalci pa so zelo razdeljeni glede mnenja, ali je vlada pravočasno, prezgodaj ali prepozno sprostila ukrep PCT za večino javnih prostorov. 32,3 odstotka jih meni, da je vlada ukrep sprostila prepozno, 27,1 odstotka, da je bil ukrep sproščen prepozno, 27,5 odstotka pa ocenjuje, da je bil ta sproščen pravočasno.

Pozitiven trend od novembra ugotavljajo tudi glede zaupanja prebivalcev slovenski vladi. Delež tistih, ki menijo, da je vlada pripravljena na prihodnje svetovne izzive, je od takrat narasel s 15 na 26,4 odstotka. V zadnjem mesecu beležijo statistično pomemben dvig deleža z 21 na 26 odstotkov. Prav tako še naprej narašča tudi delež tistih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za državo. Delež slednjih je od novembra narasel s 16 na 27,9 odstotka. Ugotavljajo pa tudi statistično pomemben upad v deležu tistih, ki menijo, da se druge države z epidemijo spopadajo bolje, kot Slovenija, in sicer z 41 odstotkov v januarju na 34 odstotkov v februarju.

Mediana je raziskavo izvedla med 28. februarjem in 3. marcem z metodo spletnega anketiranja v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 606 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

DELITE
Pomakni se na vrh