Poklukar: Epidemija covida-19 je negativno vplivala na duševno zdravje

Janez Poklukar

Minister za zdravje Janez Poklukar je v včerajšnji razpravi o odgovoru na poslansko vprašanje Lidije Divjak Mirnik (LMŠ) o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, na katerega je sicer odgovarjal na prejšnji seji DZ, dejal, da je duševno zdravje nacionalni kapital, ki ga je treba izboljšati z združenimi napori celotne skupnosti.

Poklukar je dejal, da je ukrepanje nujno, “saj je epidemija covida-19 negativno vplivala na duševno zdravje”, še posebej na področju zdravja otrok in mladostnikov. Poklukar je poudaril, da je zato izboljšanje dostopnosti do storitev za duševno zdravje otrok in mladostnikov med prioritetami ministrstva za zdravje. V Sloveniji trenutno deluje 16 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, še štiri pa vzpostavljajo.

Poklukar meni, da je za napredek na področju duševnega zdravja nujna povezanost in usklajenost ukrepanja med vladnimi resorji. Veseli ga, da je ta trenutek v pripravi predlog akcijskega načrta na področju duševnega zdravja za obdobje 2022-2023, ki bo uredil področje duševnega zdravja.

Poudaril je, da duševno zdravje ni tabu, ampak eden pomembnejših dejavnikov za uspešnost Slovenije. Skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov pa je pomembna, ker se 50 odstotkov duševnih bolezni oziroma motenj začne do 24 leta, je dejal Poklukar. Opozoril je, da je pri duševnem zdravju kot družbenem izzivu treba govoriti o strategiji, ki pa se je ne da obrniti čez noč. “Gre za večletne strategije in načrtno delo vseh, vlad, parlamenta, stroke, nevladnih organizacij in vseh ostalih,” je še povedal.

Na prejšnji seji DZ je na vprašanje Divjak Mirnikove odgovarjala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, zato je v razpravi sodelovala tudi včeraj. Poudarila je, da je psihosocialnih stisk zelo veliko in so različnih tipov. Zaradi epidemije covida-19 so v šolah aktivirali preventivne ukrepe, ki jih zagotavljajo šolske svetovalne službe, povečali število svetovalnih delavcev in jih del dodatno financirali.

Poslanka Lidija Divjak Mirnik je opozorila, da se duševno zdravje otrok in mladostnikov poslabšuje že zadnjih 30 let, “epidemija covida-19 pa je zadeve le poslabšala”. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so vplivali na porast čustvenih in vedenjskih motenj, čemur so podvrženi predvsem otroci in mladostniki, je dejala. Meni, da mladi in otroci zdaj potrebujejo usmerjeno pomoč, v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa je treba številčno okrepiti strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in svetovalne službe.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič je v razpravi dejal, da so v času epidemije zaradi zaprtja izobraževalnih ustanov otroci in mladostnik izgubili pomemben vir podpore in pomoči. “Izjemno skrbijo ugotovitve varuha človekovih pravic, da duševno zdravje med epidemijo ni bila prioriteta odločevalcev. Posledice tega so vidne. Številni šolski strokovni delavci pri otrocih in mladostnikih opažajo porast socialne izključenosti, učenci se ali zapirajo vase ali pa preintenzivno družijo oziroma želijo izkazovati,” je povedal.

Nataša Sukič (Levica) pa je poudarila, da noben zakon in nobena resolucija ne moreta odpraviti vse večjih socialnih razlik, niti popraviti odsotnosti načrtovanja javne mreže in služb na področju duševnega zdravja. Kot je opozorila, primanjkuje predvsem kliničnih psihologov.

Po besedah Ive Dimic (NSi) se je treba vprašati, ali je za slabo duševno zdravje res kriva le koronakriza. Poslanka SDS Mojca Škrinjar pa je poudarila, da je potrebno nadalje krepiti dobre odnose v družini in najti načine in poti podpore države in lokalne skupnosti do cilja, da bo družina predvsem varno in spodbudno okolje za najbolj ranljive otroke.

DELITE
Pomakni se na vrh