TEMA: Državni zbor Republike Slovenije19 septembra, 2021Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Delovati je začel po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.Državni zborsestavljajo poslanci državljanov Slovenije ter šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti.Pristojnosti Državnega zborasprejema (zakonodajna funkcija):ustavo oz. njene spremembe,zakone,druge splošne akte,poslovnik,prečiščena besedila zakonov in avtentične razlage zakonov,državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun,ratificira mednarodne pogodbe in,razpisuje referendume; imenuje in razrešuje (volilna funkcija):predsednika vlade in ministre,predsednika in podpredsednike državnega zbora,sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike,guvernerja centralne banke,člane računskega sodišča,varuha človekovih pravic itd.; v okviru nadzorne funkcije:odreja parlamentarno preiskavo,odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi,odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.Volitve v Državni zbor RSVolilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike.Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani.Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje.Povzeto po Državna volilna komisija...Več...Vse o volitvah na novi spletni strani Volitve.info18 septembra, 2021Prihodnje leto nas čakajo volitve v Državni zbor, predsednika RS in tudi lokalne volitve. Politiki so s svojimi zadnjimi dejanji pokazali, da se je volilna tekma že začela, zato je čas za nastanek nove spletne strani Volitve.info več kot primeren.V sklopu uredništva Javnost.si je tako nastal poseben podportal, na katerem boste našli vse informacije, povezane z volitvami. Brali boste lahko intervjuje s politiki, ki bodo kandidirali na volitvah oziroma predstavljali programe svojih strank. Objavljene bodo ankete, vsebine pa bodo na ogled tudi v posebnih videooddajah. Javnost bo tako obveščena o vseh volitvah, torej poleg volitev predsednika RS in poslancev v Državnem zboru ter lokalnih volitev tudi o volitvah v Državni svet in Evropski parlament.Javnost.si je tako dobila nov podportal, ki se bo priključil že obstoječim:Vipavska.eu, Slovenski-rod.eu, Slovencivangliji.com, Hrvati.info, Mislim.net, Javnost.Agency...Več...Na današnji dan: Janez Janša17 septembra, 202117. septembra 1958 se je v Ljubljani rodil Janez Janša, slovenski publicist, politik, predsednik vlade in edini Slovenec, ki že drugič predseduje Evropski uniji.Vse najboljše, gospod predsednik vlade!...Več...Politik: Matej Tonin17 septembra, 2021Mag. Matej Tonin, rojen 30. julija 1983, je študiral politologijo na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistriral iz osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve.Politično je aktiven od leta 2001, ko se je včlanil v stranko NSi. Na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014 je bil izvoljen v občinski svet občine Kamnik. Leta 2007 je začel sodelovati s poslansko skupino NSi kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa je novembra 2008 začel samostojno podjetniško pot. Ustanovil je podjetje Vizija, ki se je ukvarjalo z video produkcijo in ustvarjanjem lokalnega spletnega medija. Podjetje je vodil do leta 2011, ko je bil na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v Državnem zboru. Funkcija poslanca mu je bila zaupana tudi na parlamentarnih volitvah leta 2014, v obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018 je prevzel vodenje NSi. Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah znova izvoljen za poslanca, na ustanovitveni seji pa tudi za predsednika Državnega zbora. Po oblikovanju manjšinske vlade je prevzel vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb.Od leta 2011 je v Državnem zboru član odbora za obrambo, od leta 2012 pa tudi član parlamentarne skupščine NATO, kjer je bil še posebej dejaven v okviru odbora za znanost in tehnologijo. V parlamentarni skupščini NATO je bil trikrat imenovan tudi za poročevalca parlamentarni skupščini. Članom skupščine je predstavil poročilo o uporabi in pomembnosti umetne inteligence v oboroženih silah, t. i. temni splet ter nevarnosti in izzive, ki jih prinašajo v omrežja povezane pametne naprave. Svojo vizijo razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki je hkrati tudi agenda njegovega političnega delovanja. Povzeto po Gov.si...Več...TEMA: Volitve predsednika RS16 septembra, 2021Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice za obdobje petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. To pomeni, da predsednika lahko volijo vsi, ki imajo sicer volilno pravico pri volitvah državnega zbora. Za razliko od nekaterih drugih držav Slovenija nima omejene pasivne volilne pravice in tako nimamo predpisane višje starosti kot za aktivno volilno pravico. Za predsednika Republike Slovenije je lahko izvoljen le tisti kandidat, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volitve razpiše predsednik državnega zbora in morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Če se zaradi predvidenih zakonskih razlogov mandatna doba predsednika podaljša, morajo biti volitve opravljene najpozneje petnajst dni pred iztekom t. i. podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika.Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če predsedniku preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po prenehanju mandata prejšnjega predsednika republike. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo:poslanci državnega zbora,politične stranke involivci.Poslanci določajo kandidate s podpisovanjem. Kandidata lahko določi najmanj deset poslancev državnega zbora.Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenem z njihovimi pravili. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata. Dve ali več političnih strank lahko določijo skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj tri tisoč volivcev.Volivci določajo kandidate s podpisovanjem. Posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. Obrazec podpore mora volivec podpisati pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice oziroma na upravni enoti. Obrazec podpore volivec odda oz. pošlje kandidatu, ki ga podpira.Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Ustavo Republike Slovenije. Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa mesto predsednika zaseda nekdanji premier Borut Pahor.Seznam predsednikov Republike Slovenije:Milan KučanJanez DrnovšekDanilo TürkBorut PahorPovzeto po Državna volilna komisija....Več...Občina Destrnik: Na nadomestnih volitvah za občinski svet zmagala Majda…14 septembra, 2021Na strani Lokalec.si so poročali, da so na Destrniku po neuradnih rezultatih na nadomestnih volitvah dobili novo občinsko svetnico. To je Majda Kunčnik, ki je v preteklosti že bila v občinskem svetu občine Destrnik.Včeraj, v nedeljo, 12. septembra 2021, so v občini Destrnik potekale nadomestne volitve za člana občinskega sveta Občine Destrnik. Izbirali so med kandidati in kandidatko, ki so iz volilnega okraja Ločki Vrh – Vintarovci. Imeli pa so jih zaradi tega, ker je ena od prejšnjih občinskih svetnic iz občinskega sveta izstopila zaradi osebnih razlogov.Vsi kandidati in kandidatka na tokratnih nadomestnih volitvah so bili Majda Kunčnik, Marjan Irgl, Matija Zorec in Dušan Mastnjak....Več...Kdaj bomo šli na volitve?14 septembra, 2021Pred nami je supervolilno leto, saj bomo kar trikrat odšli na volišča. Po možnih datumih, ki so nam jih sporočili iz državne volilne komisije, volitev ne bo mogoče združevati. Najprej bomo volili nov državni zbor, pozneje izbrali novega predsednika republike, na koncu pa še župane in občinske svetnike.Iz državne volilne komisije so nam sporočili prve in zadnje možne roke izvedbe volitev v prihajajočem letu 2022.Kdaj bodo redne volitve poslancev, bo odvisno od predsednika Boruta Pahorja, ki se bo odločil, kdaj jih bo razpisal in kateri datum, med možnimi, bo določil za odločanje ljudstva. Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor se lahko redne volitve opravijo najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. 1. seja DZ tekočega mandata je bila 22. junija 2018, kar pomeni, da ima Pahor možnost, da za prvi dan glasovanja določi nedeljo, 24. april 2022, zadnji možni datum pa nedeljo, 5. junij 2022. Možne pa so tudi še izredne predčasne volitve poslancev, ki so bile doslej še vsakič po letu 2008. Do teh pride, če pade vlada in to roke razpisa spremeni.Po dveh mandatih se Pahor poslavljaPahor je zaprisegel 22. decembra 2017. Volitve za predsednika republike morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom mandata, se pravi, da najpozneje do 4. decembra 2022. Po zakonu se razpišejo najprej 135 dni oziroma najpozneje 75 dni pred iztekom mandata. Tako je možno, da bomo, ob upoštevanju rokov za drugi krog, na volišča odšli 11. septembra, najkasneje pa 2. oktobra prihodnje leto. V prvem krogu.Lokalne volitve so napovedane za tretjo nedeljo v novembru. Za izvedbo lokalnih volitev je državni zbor leta 2017 določil stalni datum, tretjo nedeljo v novembru. Prvotni predlog je bil drugo nedeljo v novembru, a so poslanci to popravili, ko so iz SDS opozorili, da je to praviloma Martinovo, kar ni najprimernejši datum za odločanje o oblasti. V odboru za notranjo politiko je takratni šef poslanske skupine SDS Jože Tanko precej diplomatsko pojasnil, da je druga nedelja v novembru „družinski praznik“, ko se običajno zbere širša družina in da bi to lahko vplivalo na udeležbo in izvedbo volitev na tisti dan. Večino je prepričal, da so datum popravili.Poroča Siol.net...Več...
