Volitve.info » Javnost odloča.

KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021

KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021

TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom

TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom

Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?

Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?

KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica

KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica

TEMA: Državni zbor Republike Slovenije

TEMA: Državni zbor Republike Slovenije

KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 202121 oktobra, 2021Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021. Tudi če vlada danes odstopi, bi bile volitve kvečjemu tri mesece prej, zato je že izraz “predčasne volitve”, ki ga uporabljajo levičarske stranke, precej dvomljiv. Gre namreč bolj za politično geslo kot vsebino. Tako očitno razmišlja tudi večina volivcev. V spletni anketi je namreč takega mnenja kar 63 % anketirancev, samo 31 % pa se s takojšnimi volitvami strinja. Ne pozabimo, da so bile zadnje parlamentarne volitve tudi predčasne. A v resnici so se zgodile le kak teden pred rednimi. Izraz “predčasne volitve” je potemtakem samo še politični spin. Tema o odstopu vlade je zato stvar prestiža v politiki. Kazanje mišic levice, ki skuša na ulici prestrašiti politike in ljudi. Tudi minister Aleš Hojs je omenil možnost predčasnih volitev in o tem govori tudi predsednik NSi Matej Tonin. Obe stranki pospešeno zbirata kandidate za naslednje volitve, kar pomeni, da si vladna koalicija v resnici sploh ne želi tako močno ostati v sedlu do zadnjega. Ne bi bilo za izključiti možnosti, da bo premier Janez Janša na hitro odstopil in tako trenutno povsem neorganizirano levico postavil v izjemno težaven položaj, saj strici iz ozadja na volitve sploh še niso pripravljeni. Še vedno namreč ne vemo, kako bo politično sredino nagovorila levica. Trenutno lahko samo ugibamo o imenih liderjev naslednice tovrstnih levičarskih strank s sredinsko masko (DS, LDS, Zares, Zares, PS, SMC, LMŠ). Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve. Janez Janša je tako močan in tako samosvoj politik, da se bo samo on odločil o tem, kdaj in kako bo zapustil politiko. Ne glede na to, kaj si želijo politiki in novinarji. Isto velja za volitve. Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve....
Več...
Anketa: Ste za predčasne volitve?11 oktobra, 2021Ker se vedno več strank spogleduje z vprašanjem ponovnih predčasnih volitev, nas v tokratni anketi zanima vaše mnenje. Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 11 oktobra, 2021 @ 4:20 popDatum konca: 17 oktobra, 2021 @ 8:00 pop KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021 KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?...
Več...
KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?11 oktobra, 2021Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Sporočilo ankete je, da Zoran Stevanović ni več samo ulični politik, ampak že kandidat z resnimi možnostmi z uvrstitev v Državni zbor. Seveda nima niti približno takšnega dosega, kot ga je namenila anketa. Čeprav je skorajda 25 % v resnici nasprotnikov cepljenja. V spletnih anketah velikokrat nastopijo navijači in aktivisti, ki organizirano glasujejo, da tako ustvarijo privid velikosti. Drugo sporočilo ankete pa je, da levičarji veliko prehajajo iz KUL-a k Stevanoviću. Slednji je tako postal največji sovražnik neenotni in neusklajeni levici. Zato lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih mesecih mediji in politično podzemlje začeli ustvarjati novo ime, na katero bodo vsi skupaj stavili. Rezultati ankete...
Več...
TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s…8 oktobra, 2021Komentar rezultatov ankete “Koga bi volili na naslednjih volitvah?” Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Nobena spletna anketa ni reprezentativna, saj to ni mogoče. Po drugi strani pa je vzorec nekajkrat višji kot v telefonskih raziskavah. 4700 glasov je precej velik vzorec, zato nam marsikaj pove. Velika podpora vladi je precej logična, saj vlada v zadnjih mesecih ni delala večjih napak. Tudi afer, vsaj večjih, ni bilo. Pravzaprav edini očitek je uvedba pogojev PCT v javnem življenju, ki pa tudi začenja zadevati vedno manj ljudi, saj število cepljenih narašča. Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom, ki ga le-ta nima. Zato so mnogi levo usmerjeni volivci, kot odgovor v anketi raje izbrali “Izbral/a bom drugo stranko”. KUL se je s podpisom koalicijskega sporazuma zabetoniral na skrajni levici in odprl prostor na levi sredini. To kaže anketa – tretjina ljudi išče nekaj novega. To je priložnost za SMC, Povežimo Slovenijo, in tudi nove stranke, ki bodo nastajale v naslednjih mesecih. Rezultati ankete Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah? Še vedno lahko sodelujete v anketi, v kateri vas sprašujemo “Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?”. Glasovanje traja do 10 oktobra, 2021 @ 8:00 pop...
Več...
Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?5 oktobra, 2021Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 5 oktobra, 2021 @ 8:00 popDatum konca: 10 oktobra, 2021 @ 8:00 pop KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah? KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom...
Več...
KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi…5 oktobra, 2021Na portalu Javnost.si smo med prvim in tretjim oktobrom 2021 objavili anketo o tem, komu bi na naslednjih volitvah dali svoj glas. Obiskovalci so lahko sodelovali samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova na območju Slovenije. Glasovalo jih je 4.700, rezultati glasovanja pa so bili zanimivi: Trenutni vladi (SDS, SMC in NSi) so namenili 44,5957 %, to je 2.096 glasov, za neko drugo, XY stranko, ki je sicer še ni, a verjetno bo, se jih je odločilo 32,5745 % sodelujočih ali 1.531 glasov, strankam KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB) je pripadlo 21 % oziroma 987 glasov, volitev pa se ne bi udeležilo le 1,8298 % sodelujočih, kar je bilo 86 glasov. Rezultati pomenijo rahlo presenečenje, če jih primerjamo z anketo agencije Parsifal, ki jo je opravila za Planet TV. Največ vprašanih, 29,4 %, podpira stranko SDS, na drugem mestu ji sledi SD z 20,1-odstotno podporo, tretje mesto zaseda LMŠ z 12,4 % podpore. Dobljene podatke je zelo težko pokomentirati, ker se politične karte menjajo dobesedno čez noč. Verjetno bi bili rezultati bistveno drugačni, če bi med možne izbire umestili tudi gibanje (stranko) Resni.ca. Njenemu predsedniku Zoranu Stevanoviću je že trikrat zapored uspelo, da je na ljubljanske ulice zvabil več kot deset tisoč sledilcev, zadnje dneve pa je na družbenih omrežjih odkrito grozil, da bodo v sredo protestniki med trajanjem vrha EU – Zahodni Balkan, usmerili svoj srd tudi proti Brdu pri Kranju. Zapisal je namreč, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«. Še dodatno pozornost je omenjeni gospod iz Kranja doživel, ko ga je predsednik republike Borut Pahor iz neznanih razlogov v ponedeljek dopoldne povabil na pogovor v predsedniško palačo, kamor je Stevanović vkorakal brez maske, a kot so zatrdili v uradu predsednika, so menda bili pogoji PCT preverjeni. Pahor je izrazil pričakovanje, da se bodo Stevanović in protestniki v sredo popolnoma vzdržali nasilnih ravnanj in izgredov. Je pa zanimiva primerjava: v Nemčiji je organizator protestov proti ukrepom proti širjenju koronavirusa na begu, ker ga čaka zaporni nalog, pri nas pa ima sprejem pri suverenu. Se to dogaja zaradi nabiranja političnih točk? Zanimivo bi bilo, če bi bila pri takšnem glasovanju ena od opcij tudi stranka FB-dohtarjev, v kateri so denimo Zlatko, Špela, Saša, Werner, Marko Potrč. Koliko glasov bi dobili? Takšnih, ki bi glasovali zanje, je ogromno. Komaj kdo še pomisli na »fašiste«, ki so polnili družbena omrežja malodane leto in pol. Njihovo mesto so zavzeli anticepilci in cepilci. Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi med enimi in drugimi potekal brutalen boj za prevlado. V teh dneh se mnogi resno sprašujejo, ali je čas »klasičnih« političnih strank minil. Če sem prav razumela 17-letnega dijaka Jako, ki je na posnetku na Youtubu svoje kritike poučeval, kaj pomeni mnenje in kaj dejstvo, je velika verjetnost, da se bo, morda že na naslednjih volitvah, ena od novonastalih strank imenovala tudi »Ljubitelji ploščate zemlje«. Povzetek javnega mnenja na družbenih omrežjih priča, da bi lahko bila celo brez konkurence. Še nikoli v zgodovini se virtualna moč »ljudstva« ni izražala tako eksplozivno kot zadnje dneve in tedne. Nasilje, ki se ga velik del komentatorjev ne brani, dobiva že skoraj biblične razsežnosti. Zanimivo pa je, da tisti, ki bi že včeraj, ne šele danes »zradirali« vse obstoječe politične stranke in jih nadomestili z novimi, ne vedo, ne kdo bi to bil, še manj pa, s kakšnimi vsebinami bi napolnili slovensko lepšo prihodnost. Močno in globoko se strinjam s tistimi, ki menijo, da so nekateri tako imenovani »vidni politiki« le figure na šahovnici, ki jih v »pravo« smer premikajo tisti iz ozadja. V letu in pol smo doživeli že toliko politično obarvanih predstav, tudi z mandatarji, da bi morali imeti računalniški spomin, da bi si vse zapomnili. Vseeno pa bi bilo prav, da se začne ljudstvo zavedati, da je za vodenje države treba imeti veliko znanja, predvsem pa izkušenj. Kako bi jo vodili ljubitelji ploščate zemlje? Kaj bi se zgodilo, če bi njeno krmilo prevzeli anticepilci s svojimi idejami? Kako bi se počutili, če bi pred vrati stali rubežniki, gledali na uro in potem odvzeli tisti del stanovanja, ki ga v 15 minutah ne bi mogli posesati s sesalcem? Ja, prav imate, hecam se. A heci včasih niso daleč od krute realnosti, v kateri lahko prevladajo tudi skrajne norosti. Anketa: Koga bi volili na naslednjih volitvah?...
Več...
Anketa: Koga bi volili na naslednjih volitvah?1 oktobra, 2021Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 1 oktobra, 2021 @ 9:33 dopDatum konca: 3 oktobra, 2021 @ 12:00 dop KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica...
Več...
Volilna tekma: Podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju28 septembra, 2021Vodje LMŠ, SD, Levica in SAB so danes podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Namen podpisa je delovanje za dobrobit Slovenije in za umiritev stanja v državi. Je pa to podlaga za nadaljnje sodelovanje, pripravo skupnih programskih vsebin, način delovanja in postopkov, ki bodo na volitvah omogočili vzpostavitev trdne, uspešne in učinkovite vlade. “Osnovni namen podpisa sporazuma je skupno delovanje za dobrobit Slovenije in za umiritev stanja v državi, vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam in k doslednemu spoštovanju demokratičnih institucij in medijske svobode, ki jih ogroža razdiralna, protidemokratična in skrajno desna politika trenutne vlade,” piše v sporazumu, ki so ga danes podpisali predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek. V sporazumu se podpisniki zavezujejo, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo izvolili predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Sicer pa bodo omenjene štiri stranke na naslednjih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi. K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do načel, ki izhajajo iz dokumenta. Ta načela so opredeljena v desetih točkah. Med drugim se zavezujejo k učinkovitejšemu, bolj konsistentnemu in strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo covida-19 ter nedotakljivosti načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno. Zavezujejo se tudi h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje družbe, ter javnih medijev, nevladnih organizacij, civilne družbe in depolitizaciji nacionalno-varnostnega sistema. Prizadevali si bodo tudi za stabilna in redna delovna mesta Med točkami je tudi boj proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti. Prizadevali si bodo za stabilna delovna mesta in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje. Zavezujejo se k povrnitvi veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti. Vlagati nameravajo v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu. Napovedujejo tudi stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje. Prav tako napovedujejo sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo, izdatno krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev. Med načeli je tudi zaveza k zniževanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanje biodiverzitete kot ključno vodilo okoljskih, socialnih, gospodarskih in infrastrukturnih politik...
Več...
TEMA: Državni zbor Republike Slovenije19 septembra, 2021Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Delovati je začel po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta. Državni zborsestavljajo poslanci državljanov Slovenije ter šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti. Pristojnosti Državnega zbora sprejema (zakonodajna funkcija):ustavo oz. njene spremembe,zakone,druge splošne akte,poslovnik,prečiščena besedila zakonov in avtentične razlage zakonov,državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun,ratificira mednarodne pogodbe in,razpisuje referendume; imenuje in razrešuje (volilna funkcija):predsednika vlade in ministre,predsednika in podpredsednike državnega zbora,sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike,guvernerja centralne banke,člane računskega sodišča,varuha človekovih pravic itd.; v okviru nadzorne funkcije:odreja parlamentarno preiskavo,odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi,odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Volitve v Državni zbor RS Volilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani. Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje. Povzeto po Državna volilna komisija...
Več...
Vse o volitvah na novi spletni strani Volitve.info18 septembra, 2021Prihodnje leto nas čakajo volitve v Državni zbor, predsednika RS in tudi lokalne volitve. Politiki so s svojimi zadnjimi dejanji pokazali, da se je volilna tekma že začela, zato je čas za nastanek nove spletne strani Volitve.info več kot primeren. V sklopu uredništva Javnost.si je tako nastal poseben podportal, na katerem boste našli vse informacije, povezane z volitvami. Brali boste lahko intervjuje s politiki, ki bodo kandidirali na volitvah oziroma predstavljali programe svojih strank. Objavljene bodo ankete, vsebine pa bodo na ogled tudi v posebnih videooddajah. Javnost bo tako obveščena o vseh volitvah, torej poleg volitev predsednika RS in poslancev v Državnem zboru ter lokalnih volitev tudi o volitvah v Državni svet in Evropski parlament. Preverite možnosti oglaševanja v sklopu Volitve.info Javnost.si je tako dobila nov podportal, ki se bo priključil že obstoječim: Vipavska.eu, Slovenski-rod.eu, Slovencivangliji.com, Hrvati.info, Mislim.net, Javnost.Agency...
Več...
Na današnji dan: Janez Janša17 septembra, 202117. septembra 1958 se je v Ljubljani rodil Janez Janša, slovenski publicist, politik, predsednik vlade in edini Slovenec, ki že drugič predseduje Evropski uniji. Vse najboljše, gospod predsednik vlade!...
Več...
Politik: Matej Tonin17 septembra, 2021Mag. Matej Tonin, rojen 30. julija 1983, je študiral politologijo na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistriral iz osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve. Politično je aktiven od leta 2001, ko se je včlanil v stranko NSi. Na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014 je bil izvoljen v občinski svet občine Kamnik. Leta 2007 je začel sodelovati s poslansko skupino NSi kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa je novembra 2008 začel samostojno podjetniško pot. Ustanovil je podjetje Vizija, ki se je ukvarjalo z video produkcijo in ustvarjanjem lokalnega spletnega medija. Podjetje je vodil do leta 2011, ko je bil na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v Državnem zboru. Funkcija poslanca mu je bila zaupana tudi na parlamentarnih volitvah leta 2014, v obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018 je prevzel vodenje NSi. Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah znova izvoljen za poslanca, na ustanovitveni seji pa tudi za predsednika Državnega zbora. Po oblikovanju manjšinske vlade je prevzel vodenje parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Od leta 2011 je v Državnem zboru član odbora za obrambo, od leta 2012 pa tudi član parlamentarne skupščine NATO, kjer je bil še posebej dejaven v okviru odbora za znanost in tehnologijo. V parlamentarni skupščini NATO je bil trikrat imenovan tudi za poročevalca parlamentarni skupščini. Članom skupščine je predstavil poročilo o uporabi in pomembnosti umetne inteligence v oboroženih silah, t. i. temni splet ter nevarnosti in izzive, ki jih prinašajo v omrežja povezane pametne naprave. Svojo vizijo razvoja slovenske države je strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki je hkrati tudi agenda njegovega političnega delovanja. Povzeto po Gov.si...
Več...

Hojsov Aleš @maminaleshojs·

Pocasi se premikamo 🙂. Janez je koncno zacel odpirati posto, Tonin je tudi mislil da je dobil spet nekaj za sveto obhajilo, Jelincic je pa kar 2 posti dobil pa je mislil da je bivsa Monika 😒. Navajeni smo da si dopisujejo sami s sabo, kot Jerajeva decva 😆#kopriva #volitve

Reply on Twitter 1452678721970884608 Retweet on Twitter 14526787219708846085 Like on Twitter 145267872197088460826 Več... 1452678721970884608

Dejan Jefim @djefim·

@TomazLisec Vam se nič ne da. Najlepše je sedeti v DZ in biti zelo pameten med sejami, da Twitter sploh ne omenjam. Ko pa vas nekdo sooči z dejstvi, se vam pa hitro ne da več in začnete otroško žaliti. Rahlo nevredno pozicije zastopnika ljudstva v DZ. #volitve

Reply on Twitter 1452672334435954691 Retweet on Twitter 1452672334435954691 Like on Twitter 14526723344359546913 Več... 1452672334435954691

princ Catmelus @catmelus·

@tfajon Star slovenski pregovor pravi “Kar seješ, to žanješ”. V letu in pol te vlade smo padli zelo, zelo nizko. Kako daleč še? #volitve

Reply on Twitter 1452553503319146496 Retweet on Twitter 14525535033191464961 Like on Twitter 14525535033191464965 Več... 1452553503319146496

Viktor Balažič Jr.@ViktorB64481774·

Prihajajo #volitve. Odgovori na vprašanja običajnega volivca, kaj in na kakšen način nam politične stranke in z njimi povezane osebe ponujajo, ostajajo bolj ali manj nejasni. Kaj trenutno ponuja politična tržnica? Koga in zakaj bom/ne bom volil? 1/8

Reply on Twitter 1452546528522932227 Retweet on Twitter 1452546528522932227 Like on Twitter 14525465285229322272 Več... 1452546528522932227

Viktor Balažič Jr.@ViktorB64481774·

@BorutPahor @ljmaraton Sijajen čas, da se kmalu posvetite samo športu... #volitve

Reply on Twitter 1452282780222640133 Retweet on Twitter 1452282780222640133 Like on Twitter 14522827802226401332 Več... 1452282780222640133