Volitve.infoStranke v financiranje kampanje iz lastnih finančnih virov in s…7 marca, 2022Volilna kampanja pred volitvami v DZ bo uradno stekla 24. marca, do srede pa morajo organizatorji kampanje odpreti posebne transakcijske račune za njihovo financiranje. Za financiranje kampanj imajo stranke več možnosti, namenile bodo tudi različno visoke zneske. Sredstva bodo črpale iz lastnih prihrankov, članarin, nekatere računajo na donacije.V sredo se bo iztekel rok, do katerega mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun. Tega mora namreč odpreti najmanj 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah, na njem pa mora zbrati vsa sredstva za financiranje kampanje ter z njega poravnati vse stroške, v vsakem primeru pa morajo organizatorji odpreti račune, še preden opravijo prvo transakcijo, namenjeno kampanji.Kot je razvidno iz registra transakcijskih računov, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je transakcijske račune odprlo že več kot 15 strank. Med njimi so z izjemo koalicijske Konkretno, ki se na volitve podaja s skupno kandidatno listo v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, že vse parlamentarne stranke. Transakcijske račune je odprlo tudi več zunajparlamentarnih strank, med drugim Gibanje Svoboda, Dobra država, Stranka Naša prihodnost in Za ljudstvo Slovenije.Podatke o transakcijskem računu ter organizatorju kampanje morajo sicer kandidati za poslance Državni volilni komisiji predložiti najpozneje 24. marca, ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatnih list in bo uradno stekla volilna kampanja.Za nagovarjanje volivcev bodo imele nato stranke in liste mesec dni časa, do 24. aprila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Do srede morajo sicer tudi mediji javno objaviti pravila o spremljanju volilne kampanje.Do sredstev za kampanjo na različne načineZa financiranje volilne kampanje imajo stranke več možnosti. Medtem ko pravne osebe kampanje ne smejo financirati, pa lahko stranke prejemajo donacije fizičnih oseb, a največ v višini desetih povprečnih mesečnih bruto plač. Na donacije se bodo zanašale predvsem manjše in novonastale stranke, medtem ko bodo večje sredstva za kampanjo prenesle s svojih rednih strankarskih računov.Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena in ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, bi tako lahko za financiranje kampanje porabila dobrih 680.000 evrov.A tolikšne vsote, sodeč po napovedih, ne nameravajo porabiti v nobeni stranki. Sicer pa so stranke za zdaj še vedno skope z informacijami o tem, koliko sredstev bodo namenile za volilno kampanjo.Parlamentarne stranke v kampanjo z znatnejšimi sredstviV koalicijskih SDS, NSi in gibanju Povežimo Slovenija, del katerega je tudi koalicijska Konkretno, načrtovane višine sredstev niso razkrili. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je sicer ob uradnem razpisu volitev v DZ napovedal, da se bodo v stranki gibali znotraj finančnih okvirjev iz preteklih let. Za zadnje državnozborske volitve je SDS v kampanjo vložila dobrih 450.000 evrov.V gibanju Povežimo Slovenija pa navajajo, da bodo pri vlaganju finančnih sredstev racionalni, približni znesek pa bo znan, ko bo končana tudi kandidatna lista. Podobno bodo ravnali tudi v SNS.V SD bodo za kampanjo predvidoma namenili približno polovico zakonsko dovoljenih sredstev. V LMŠ pa pojasnjujejo, da bodo kampanjo izvajali s ciljem optimalnega izkoristka razpoložljivih finančnih virov.Levica bo kampanjo financirala iz lastnih prihrankov, prispevkov članstva in članarin funkcionarjev, skupni predvideni stroški kampanje pa ne bodo presegali finančnih načrtov preteklih kampanj, so pojasnili. Ob zadnjih parlamentarnih volitvah so sicer v kampanjo vložili nekaj več kot 107.000 evrov.V SAB za zdaj razkrivajo le, da bodo za prihajajočo kampanjo namenili največ sredstev doslej. V DeSUS naj bi za kampanjo namenili približno 180.000 evrov.Nižje zneske bodo po pričakovanjih za volilno kampanjo namenili v zunajparlamentarnih strankah. V Naši deželi in stranki Gibanje Svoboda sicer zneskov za zdaj ne razkrivajo.V na novo ustanovljeni stranki Vesna pa pojasnjujejo, da svojo pot začenjajo brez že zbranih finančnih sredstev, v prihodnjih tednih jih bodo zbirali s članarinami, pa tudi donacijami. V Dobri državi ocenjujejo, da bodo za kampanjo namenili približno 20.000 evrov. Piratska stranka pa bo v kampanjo vložila približno 70.000 evrov.Promocija strank pred volilno kampanjo kot pravica svobode izražanjaKljub temu, da bo uradna volilna kampanja stekla šele 24. marca, pa so stranke že vstopile v boj za glasove volivcev, poskušajo jih nagovarjati s postopnimi predstavitvami programov in kandidatov, kar sta denimo ta teden storili že Levica in NSi, znano je že, da bodo v prihodnjih tednih svoje kandidate uradno predstavili tudi v SD, ki sicer predstavitve posameznih kandidatov po Sloveniji organizira že nekaj časa, v SAB in Gibanju Svoboda.Po Sloveniji pa je tudi moč že zaslediti tudi raznovrstne plakate s posameznimi slogani.Kot je razvidno s spletne strani ministrstva za javno upravo, zakon določa, da se volilna kampanja začne najprej trideset dni pred dnevom glasovanja, v tem obdobju pa je tudi poostren nadzor nad dejanji volilne kampanje, še posebej nad financiranjem.Dejanja kandidatov izven tega obdobja pa je po oceni ministrstva moč razumeti kot dejanja svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja, kot jih določa tudi ustava, zato z zakonodajnega vidika niso sporna. Tudi stroški, ki nastanejo kot posledica različnih načinov promoviranja izven obdobja volilne kampanje, se tako ne štejejo v stroške volilne kampanje, prav tako pa se ti stroški ne morejo delno povrniti organizatorju volilne kampanje.Stranke, ki se uvrstijo v DZ in tiste, ki so na volitvah dobile vsaj dva odstotka glasov, so namreč upravičene do delnega povračila stroškov kampanje. Pri slednjih računsko sodišče v šestih mesecih po poteku roka za zaprtje transakcijskega računa opravi revizijo. Organizator volilne kampanje pa mora v 15 dneh po zaprtju posebnega transakcijskega računa Ajpesu predložiti tudi poročila o financiranju volilne kampanje....Več...DeSUS na aprilske državnozborske volitve samostojno1 marca, 2022DeSUS se bo na aprilske državnozborske volitev podala samostojno, je po seji izvršnega odbora stranke sporočil predsednik Ljubo Jasnič. Glavna točka na seji so bile sicer priprave na volitve, med drugim pa so sprejeli tudi sklep, da do petka popolnijo kandidatno listo. Kot je še zatrdil Jasnič, sicer priprave na volitve tečejo nemoteno.Nedavno nastala stranka LIDE, s katero so se v DeSUS dogovarjali o oblikovanju skupne kandidatne liste, je namreč v ponedeljek sklenila, da na aprilskih parlamentarnih volitvah ne bo nastopila.Kot je pojasnil Jasnič, so bili o takšnem sklepu LIDE s sporočilom obveščeni v ponedeljek nekaj pred 17. uro. Odločitev LIDE jih je po njegovih besedah presenetila, saj so vodili “zelo odkrite vsebinske pogovore” in so upali, da bodo na volitvah imeli dobrega partnerja.V preteklem tednu so sicer z LIDE opravili še nekaj pogovorov, med drugim so v slednji predlagali, da se oblikovanju skupne kandidatne liste priključi tudi LDS, čemur pa v DeSUS niso bili naklonjeni, je pojasnil Jasnič. Razlog je po njegovih besedah predvsem v tem, da je glede na statut in pravila stranke zmanjkalo časa, da bi izpeljali vse postopke, ki bi omogočili povezovanje še s tretjo stranko, nejasno pa je bilo tudi v kakšni obliki bi LDS kadrovsko in finančno sodelovala.Kot je še spomnil, so organi stranke že potrdili pismo o nameri o oblikovanju skupne kandidatne liste z LIDE, prav tako pa so vse postopke v stranki peljali v tej smeri. V ponedeljek naj bi se tako sestali organi obeh strank, usklajevali naj bi kandidatno listo, se dogovorili o delovanju obeh strank do volitev in po njih ter sprejeli odločitve o financiranju volilne kampanje. Do sestanka pa ni prišlo, saj je LIDE sprejela sklep, da ne gre na volitve v DZ.O morebitnem sodelovanju se je sicer Jasnič pogovarjal tudi z Robertom Golobom, a se slednji s stranko Gibanje Svoboda na volitve podaja samostojno. “Kako se bodo stvari odvile v marcu, glede na to, da se vse skupaj dnevno spreminja, bomo pač videli,” je ob tem dodal Jasnič.Kot je še v današnji izjavi za medije priznal prvak DeSUS, javnomnenjske ankete stranki sicer res ne napovedujejo uspeha na volitvah, a kot je spomnil, je DeSUS stranka, ki so ji javnomnenjske ankete pred volitvami vedno kazale nizko podporo volivcev, pa ji je kljub temu uspel preboj v parlament. Po Jasničevih besedah bodo tako končno odločitev na volitvah sprejeli volivci in če “bodo odločili, da se stranka umakne s političnega prizorišča, se bo pač umaknila”.Tako se DeSUS na volitve tudi tokrat odpravlja samostojno, za vlaganje kandidatur pa še vedno obstajata obe možnosti, torej bodisi podpisi poslancev bodisi podpisi volivcev, je danes dejal Jasnič. Kot je še dodal, naj bi sicer imeli zagotovljena dva poslanska podpisa, na tretjega še čakajo, a so se dogovorili, da se na volitve podajo tudi s podpisi volivcev.Hkrati je še zanikal, da je stranka glede na aktualno dogajanje prepuščena toku. Po njegovih besedah delajo vse, da se bodo na volitve podali kot enakopravni partner ostalim strankam, zadovoljni pa bi bili z rezultatom petih odstotkov, ki bi jim tudi omogočil prestop parlamentarnega praga....Več...Oddaja podpisov podpore kandidatnim listam za parlamentarne volitve izjema od…17 februarja, 2022Volivcem na upravni enoti pri oddaji podpisov podpore za kandidatne liste za prihajajoče parlamentarne volitve po novem ne bo treba izpolnjevati pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), je po dopisni seji sporočila vlada. Pri tem pa za posameznike ostaja obvezno nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok in upoštevanje medosebne razdalje.V sporočilu za javnost po seji je vlada spomnila, da so volilna opravila za izvedbo aprilskih volitev v državni zbor pričela teči v ponedeljek. Od takrat lahko volivci na upravnih enotah na predpisanih obrazcih oddajo podporo kandidatnim listam, saj elektronska oddaja v tem primeru ni možna....Več...Prihodnji teden začetek volilnih opravil13 februarja, 2022Po uradnem razpisu rednih državnozborskih volitev, ki bodo 24. aprila, bodo v ponedeljek začeli teči roki za njihovo izvedbo. Politične stranke in volivci bodo lahko že predlagali kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo mogoče vlagati do 24. marca. Sicer pa bodo stranke tudi v tem tednu nadaljevale s predvolilnimi aktivnostmi.Predsednik republike Borut Pahor je namreč v sredo za 24. april razpisal redne državnozborske volitve, za dan, s katerim začnejo teči roki za izvedbo volilnih opravil, pa določil 14. februar.Od ponedeljka bodo lahko politične stranke določale svoje kandidatne liste in vlagale kandidature. Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci.Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci, oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi najmanj 100 volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.Volivci bodo imeli prav tako od ponedeljka že možnost, da s podpisi izrazijo podporo posameznim listam za vložitev kandidature. To lahko storijo na upravnih enotah, ki bodo v ta namen predvidoma odprle posebna okenca, volivcem pa se za obisk upravne enote ne bo treba naročiti.Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti v volilno tekmo, lahko to storijo do 24. marca do polnoči, ko se izteče rok za vložitev kandidatnih list. Še prej, do 9. marca, pa morajo organizatorji volilne kampanje odpreti posebne transakcijske račune, s katerih bodo poravnavali vse stroške volilne kampanje. Ta bo uradno stekla 24. marca.V volilno tekmo se sicer po napovedih podajajo vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo ciljale tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke. Vse pa pospešeno nadaljujejo s pripravami na kampanjo.SAB ta teden o volilnem programu, pred DeSUS odločitev o skupni kandidatni listiV ponedeljek se bo tako sestal svet stranke SAB, na katerem bodo člani potrjevali volilni program stranke, s katerim bodo na aprilskih državnozborskih volitvah nagovarjali volivce. Osnova za volilni program bo temeljni program stranke z naslovom Prihodnost Slovenije, ki so ga delegati potrdili na oktobrskem kongresu.Predsednica SAB Alenka Bratušek je takrat ocenila, da program stranko jasno opredeljuje kot socialno-liberalno stranko slovenske prihodnosti ter vključuje dolgoročne cilje za Slovenijo na 15 temeljnih področjih, z njimi pa si prizadevajo za demokratično in gospodarsko uspešno Slovenijo, ki bo zagotavljala močno socialno državo.V stranki ob tem poudarjajo, da so na volitve pripravljeni in se nanje podajajo z izkušeno ekipo ter ambicioznim in razvojno naravnanim programom. V prihodnjih tednih sicer SAB čaka še potrjevanje kandidatne liste.Bolj pestro je medtem v stranki DeSUS, ki še jo vedno čaka končna odločitev, ali se bo na parlamentarne volitve podala samostojno ali pa bo skupno kandidatno listo oblikovala s katero izmed obstoječih strank. Med drugim bosta o tem ta teden odločala izvršni odbor (IO) in svet stranke, predsednik DeSUS Ljubo Jasnič pa bo člane omenjenih organov stranke seznanil s pismom o nameri o oblikovanju skupne kandidatne liste z LIDE.Sam pričakuje, da bodo člani obeh organov stranke to namero podprli. V tem primeru bi namreč lahko še v prihodnjem tednu z LIDE stekla usklajevanja o sestavi skupne kandidatne liste, je za STA dejal Jasnič, ki ocenjuje, da bi lahko kandidatno listo popolnili do konca tedna.Ob tem pa prvak DeSUS na zasedanju IO in sveta stranke sicer pričakuje predvsem vsebinsko razpravo, analizo evidentiranja kandidatov in samih priprav na državnozborske volitve. Po tem bo tudi znano, kakšna je podpora članov stranke in samih volivcev, je prepričan. Na dnevnem redu pa bo tudi finančni načrt volilne kampanje.S pripravami na kampanjo nadaljujejo tudi ostale stranke, kar nekaj jih čaka še potrjevanje volilnega programa in dokončno potrjevanje kandidatnih list. V SD in Levici pa se ob tem v teh dneh soočajo s pobudo za oceno protiustavnosti njunega delovanja, ki jo je na ustavno sodišče naslovil aktivist Vili Kovačič. Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.V predvolilnem obdobju aktivnosti stopnjuje tudi civilna družbaV pestro predvolilno dogajanje pa se aktivno vključujejo tudi akterji civilne družbe. V ponedeljek bodo tako v pobudi Glas ljudstva, ki združuje več kot 1800 aktivnih posameznikov in več kot 100 organizacij civilne družbe, javno predstavili odzive strank, na zahteve, ki so jih nanje naslovili januarja.Politične stranke, sodelujoče na prihajajočih državnozborskih volitvah, so namreč pozvali k opredelitvi do 138 zahtev, ki so jih oblikovali. S tem, kot pojasnjujejo, želijo prispevati k temu, da bi bili volivci o političnih opcijah bolje seznanjeni in bi se udeležili prihajajočih volitev.Stranke so morale svoje odgovore do zahtev posredovati do 9. februarja, to so storile parlamentarne SD, LMŠ, SAB, Levica in DeSUS ter zunajparlamentarna LIDE pod vodstvom aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča, Vesna, LDS, Piratska stranka in Dobra država, so za STA navedli v pobudi Glas ljudstva. Na poziv se, kljub temu, da so z njimi navezali stik, niso odzvali v nobeni izmed koalicijskih strank....Več...Za oddajo podpisov podpore kandidatnim listam se za obisk upravne…11 februarja, 2022Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je načelnike upravnih enot pozval, naj za oddajo podpisov podpore volivcev kandidatnim listam za državnozborske volitve zagotovijo posebna okenca. Prav tako se volivcem po njegovem napotku ne bo treba naročiti za obisk upravne enote, so sporočili z ministrstva za javno upravo.Koritnik se je včeraj na spletnem sestanku “z namenom zagotovitve učinkovite podpore državljankam in državljanom pri izvedbi volilnih opravil” srečal z načelniki upravnih enot. Pozval jih je, naj upravne enote oddaji podpor volivcev za kandidatne liste za volitve v državni zbor posvetijo posebno pozornost ter za ta namen zagotovijo eno ali več posebnih okenc.Kot je posebej izpostavil Koritnik, se volivcem za oddajo podpore ni treba naročiti za obisk upravne enote, kar naj načelnice in načelniki dosledno upoštevajo, ta napotek pa posredujejo vsem zaposlenim na upravnih enotah in morebitnim njihovim zunanjim sodelavcem, so zapisali na ministrstvu za javno upravo.Predlagal je še, naj upravne enote v okviru razpoložljivih kadrovskih možnosti, ugotovljenih potreb strank ter ob upoštevanju prioritetnega zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedežih upravnih enot v čim večji meri zagotovijo možnost oddajanja podpore volivcev tudi na posameznih krajevnih uradih.O postopkih na upravni enoti v poslanskem vprašanju sprašuje Koritnika tudi nepovezana poslanka Mateja Udovč (Naša dežela), ki jo zanima tudi, ali razmišlja o nujnem postopku spremembe zakona o volitvah v DZ, s katero bi omogočili tudi elektronsko oddajo podpisa podpore.Kot je zapisala, trenutno veljavni zakon izrecno ne določa možnosti, da bi volivci svojo podporo podali tudi elektronsko, preko portala e-uprava, kot to npr. določa 16.b člen zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. “Zato se pojavlja dilema ali je možno oddati elektronski podpis preko digitalnega potrdila (Sigenca) v postopku zbiranja podpisov volivcev v podporo posamezni listi kandidatov oz. kandidatu za volitve v državni zbor. To vprašanje je v letošnjem super volilnem letu še posebej aktualno,” je opozorila.Redne volitve v državni zbor bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa začnejo teči 14. februarja. Takrat bodo volivci imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur....Več...V bitko za nov mandat vse parlamentarne stranke in nekatere…6 februarja, 2022Pred uradnim razpisom volitev je že znano, da se v bitko za nov mandat podajajo vse parlamentarne stranke, na prestop parlamentarnega praga pa bodo ciljale tudi nekatere zunajparlamentarne in nove stranke. Pred uradnim začetkom volilne kampanje stranke sicer čaka še potrjevanje kandidatnih list, nekatere pa tudi potrjevanje volilnega programa.Predsednik republike Borut Pahor bo po napovedih v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature.Stranke tako pospešeno nadaljujejo s predvolilnimi aktivnostmi, zaključujejo svoje kandidatne liste in dokončno potrjujejo volilne programe, s katerimi bodo tokrat nagovarjale volivce.Večina parlamentarnih strank tudi na tokratne volitve samostojnoVladni SDS in NSi ter SNS, ki vlado v tem mandatu podpira iz opozicije, se na volitve podajajo samostojno. NSi sicer pred volitvami čaka še programska konferenca, na kateri bodo potrjevali volilni program. Stranke po zadnjih informacijah čaka tudi še končno potrjevanje kandidatnih list.Tudi opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica, ki so že septembra podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, bodo na volitvah nastopile samostojno z lastnimi programi in kandidatnimi listami.SD februarja čaka še programska konferenca, na kateri bodo potrdili volilni program stranke, tega bo februarja potrjeval tudi svet SAB. Obe stranki pa bosta v začetku marca predstavili kandidate za poslance.Medtem LMŠ in Levico marca čakata še kongresa. V Levici bodo takrat potrjevali program stranke, predstavili bodo tudi kandidate za poslance. LMŠ pa ob predstaviti kandidatov na kongresu čakajo še volitve predsednika stranke.Bolj negotova pa je za zdaj usoda DeSUS, ki se o skupnem nastopu na volitvah dogovarja s stranko LIDE pod vodstvom aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je v teh dneh za STA dejal, da ima stranka sestavljeno kandidatno listo, ki jo bodo v februarju potrdili še organi stranke, takrat pa bodo odločali tudi, ali se bo stranka na volitve podala samostojno ali ne.Pričakovati je sicer, da po burnih odnosih s poslanci v zadnjem letu, na listi stranke ne bo kandidiral nobeden izmed trenutnih članov poslanske skupine DeSUS. Poslanec Robert Polnar, ki je že pred časom izstopil iz stranke DeSUS, je že napovedal, da se bo na prihodnje volitve podal s SNS, njegovega poslanskega kolega Branka Simonoviča, ki je iz DeSUS uradno izstopil prejšnji teden, pa odločitev o nadaljnji politični poti še čaka. Poleg Naše Dežele se spogleduje še z NSi in gibanjem Povežimo Slovenijo, odločitev pa naj bi sprejel v naslednjem tednu.Gibanje Svoboda na volitve samostojno, Povežimo Slovenijo in LIDE stavita na povezovanjeMedtem pa na volitvah po dveh mandatih ne bo več SMC. Ta se je nedavno najprej združila z zunajparlamentarno GAS v stranko Konkretno, ta teden pa so SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati podpisali pogodbo o skupnem nastopu na državnozborskih volitvah pod imenom Povežimo Slovenijo. S podpisom se je peterica strank zavezala, da bo oblikovala najboljšo listo kandidatov, ki jim bo nudila vso potrebno infrastrukturo. Predsedniki strank bodo v soglasju sprejemali odločitve glede oblikovanja skupne poslanske ekipe in sodelovanja z zavezniki po volitvah. Pogodba, ki so jo podpisali, velja za določen čas, do izteka prihodnjega mandata državnega zbora.Na povezovanje stavijo tudi v novi stranki LIDE, ki se je po njegovem izstopu iz SMC oblikovala okoli aktualnega predsednika DZ Igorja Zorčiča. Statut stranke je sicer ustrojen tako, da omogoča povezovanje z drugimi akterji in do tri predsednike (eden od njih je Zorčič), v prihodnjem tednu naj bi bilo tudi bolj jasno s kom in kako se bo stranka podala na volitve.Zorčičeva kolegica iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa se je pridružila stranki Gibanje Svoboda, katere vodenje je prevzel gospodarstvenik Robert Golob.Tudi ta se pogovarja s široko paleto političnih in družbenih akterjev, v tem tednu se je prvič sestal s prvaki strank KUL na skupnem sestanku. V nadaljevanju naj bi se sestali strokovni sveti posameznih strank in preverjali možnosti sodelovanja na nivoju programskih vsebin. Golob sicer poudarja, da se na volitve podaja samostojno, že v ponedeljek se bo tako sestal svet stranke, ki bo odprl postopke za izbor kandidatov za volitve v DZ.V boj za mandat tudi več novih strankSamostojno se bo v volilni boj podala tudi stranka Naša dežela Aleksandre Pivec, ki jo v marcu čaka še potrjevanje volilnega programa.Pivčeva je stranko ustanovila po razhodu z DeSUS, bo pa na volitvah nastopilo še nekaj novih strank.V sredo bo v Zagorju ob Savi potekal kongres zelene stranke Vesna, na katerem bodo člani glasovali o programu, kandidatnih listah, predsedstvu in organih stranke. Kandidata za predsedniški mesti sta okoljevarstvenika Urša Zgojznik in Uroš Macerl.Preteklo nedeljo pa je nastala stranka Za ljudstvo Slovenije pod vodstvom Anice Bider, sicer pa naj bi imela stranka kar osem sopredsednikov. Med pomembnejšimi programskimi točkami stranke je odprava vseh neustavnih protikoronskih odlokov, svobodno odločanje o cepljenju in načinih zdravljenja ter sprememba ustave.Predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija Andrej Šiško pa se s somišljeniki združuje v predvolilno koalicijo neparlamentarnih strank z imenom Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (ZOS). Med njihovimi programskimi izhodišči je svobodno odločanje o cepljenju in ukinitev pogoja PCT. Poleg Šiškove stranke so se v združenje povezali Narodna stranka dela, Stranka Slovenskega naroda, stranka Sloga, Stara pravda stranka prava, Fronta narodne rešitve, Slovenska anarhistična stranka, Klub za zaščito voznikov in državljanov in Stranka Aleksandra Kamenika. Nekatere so k skupni kandidatni listi že pristopile tudi formalno, druge po napovedi Šiška še bodo.Na volitve se podaja tudi Državljansko gibanje Resni.ca. Trenutno so pred ustanovitvijo lokalnih odborov na območju volilnih enot Maribor in Novo mesto, sledili bodo še drugi. Kot so še sporočili za STA, popolnjujejo kandidatno listo....Več...Predsednik republike bo državnozborske volitve razpisal v sredo6 februarja, 2022Predsednik republike Borut Pahor bo v sredo razpisal redne državnozborske volitve. Te bodo 24. aprila, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 14. februarja, ko bo že mogoče vlagati kandidature. Izvedbo letošnjih volitev bodo krojile epidemiološke razmere, še vedno pa niso znana vsa pravila, ki bodo veljala za volivce v izolaciji.Da bo parlamentarne volitve razpisal za 24. april, kar je prvi možni datum rednih volitev, se je Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Med njimi je prevladalo mnenje, da se volitve izvedejo na prvi možni datum, le v SNS so se zavzemali za poznejšega. Tudi Pahor je ocenil, da je 24. april najboljša izbira, ter napovedal, da bo odlok o razpisu volitev podpisal 9. februarja.Izvedba glasovanja prilagojena epidemiološkim razmeramOb tem so se pojavili nekateri pomisleki, ali bo mogoče volitve nemoteno izpeljati v času zahtevnih razmer zaradi epidemije covida-19. A je Pahor spomnil, da je bilo v zadnjih dveh letih v teh razmerah v evropskih državah opravljenih več kot 40 volitev na različnih ravneh, ter ocenil, da ima Državna volilna komisija (DVK) dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati volitev ne bo nobene sence dvoma.Kot najbolj pereče se je odprlo vprašanje, kako bodo glas na volitvah lahko oddali volivci, ki bodo na dan glasovanja v karanteni ali izolaciji. Po posvetovanjih s predstavniki stroke in pristojnih institucij je DVK sklenila, da bodo tisti, ki bodo zaradi tveganega stika v karanteni, kljub temu lahko prišli na volišče v rednem času njihovega dela, a ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov.Največja neznanka pa ostaja način glasovanja volivcev, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe v izolaciji. Tisti, ki se bodo v izolaciji znašli vsaj pet dni pred glasovanjem, bodo sicer lahko poslali vlogo za glasovanje po pošti, vprašanje pa je, kako bodo volilno pravico lahko udejanjili tisti, ki bodo za okužbo z novim koronavirusom izvedeli tik pred volitvami.Sprva je bil na mizi predlog, da bi bila za te volivce volišča odprta v času dodatnih dveh ur po zaprtju volišč, a je ministrstvo za zdravje takšni ideji nasprotovalo, zato ji tudi člani DVK niso bili naklonjeni. Druge rešitve zaenkrat še niso sprejeli, končno odločitev so napovedali najpozneje 25 dni pred volitvami, nanjo pa bo vplivala aktualna epidemiološka slika.Vsakih volitev se namreč del volivcev ne more udeležiti, ker se jim tik pred zdajci zgodi kaj nepredvidenega. Pomembno je, da teh volivcev ni toliko, da bi to vplivalo na legitimnost volitev. Še ena možnost je sicer glasovanje na domu, a če bo vlog preveč, bo težko zagotoviti tudi zadostno število t. i. letečih volilnih odborov.Prihodnji teden že mogoče vlaganje kandidaturKo bo Pahor razpisal volitve, bodo 14. februarja začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil. Tedaj bodo volivci s podpisi podpore že imeli priložnost izraziti podporo posameznim listam kandidatov, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur.Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če jo podprejo najmanj trije poslanci oziroma v posamezni volilni enoti s podpisi stotih volivcev. Če pa želi kandidatno listo vložiti skupina volivcev, mora njeno kandidatno listo v posamezni volilni enoti s podpisi podpreti najmanj tisoč volivcev.Čeprav se zdi, da je predvolilna kampanja že v polnem teku, pa se bo uradno začela šele 30 dni pred volitvami. Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti vanjo, bodo morale 45 dni pred volitvami odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo morale zbrati sredstva in z njih poravnati vse stroške kampanje.Po volitvah v pogajanja za sestavo nove vladeNa tokratnih volitvah bodo volivci izbirali novo sestavo DZ za prihodnji štiriletni mandat. Na splošnih volitvah bodo izvolili 88 poslancev, po enega poslanca pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Poslanski mandati pa se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov.Mandat sedanjega sklica DZ bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega sklica državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Novi sklic DZ pa se bo konstituiral na prvi seji, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Po potrditvi mandatov pa bo DZ izvolil predsednika državnega zbora, kar običajno že nakaže vsaj obrise nove vladne koalicije, četudi lahko pozneje še pride do sprememb, kot je bilo po zadnjih volitvah.Po konstituiranju državnega zbora bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.A se je že večkrat zgodilo, da ta ni uspel sestaviti koalicije. Tako je Pahor letos javno že napovedal, da bo dal mandat tistemu kandidatu ali kandidatki, za katerega bo vedel, da uživa potrebno večino.Premierja državni zbor voli tajno, z večino glasov vseh poslancev. Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Sestavo nove vlade torej prinesejo koalicijska pogajanja, ki jih mandatar opravi s potencialnimi koalicijskimi partnericami.Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje troje volitev – leta 2011, 2014 in 2018 – pa so se volivci odpravili predčasno. Tokratne volitve so torej prve redne po letu 2008....Več...Informacija za politične stranke3 februarja, 2022V sklopu uredništva Javnost.si je nastal poseben podportal, na katerem boste našli vse informacije, povezane z volitvami. Berete lahko intervjuje s politiki, ki bodo kandidirali na volitvah oziroma predstavljali programe svojih strank. Objavljene so ankete, vsebine pa bodo na ogled tudi v posebnih videooddajah. Javnost bo tako obveščena o vseh volitvah, torej poleg volitev predsednika RS in poslancev v Državnem zboru ter lokalnih volitev tudi o volitvah v Državni svet in Evropski parlament.Preverite možnosti oglaševanja v sklopu Volitve.info...Več...Pred parlamentarnimi volitvami se pospešeno ustanavljajo nove stranke1 februarja, 2022Pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami se pospešeno ustanavljajo nove stranke. Med njimi stranka Za ljudstvo Slovenije, katere predsednica je postala Anica Bider. Andrej Šiško se s somišljeniki združuje v predvolilno koalicijo neparlamentarnih strank z imenom Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.V nedeljo je nastala nova stranka Za ljudstvo Slovenije. Predsednica stranke je postala Anica Bider, stranka bo sicer imela osem sopredsednikov. Kot so zapisali, bo stranka delovala izključno “iz ljudstva za ljudstvo” in z jasnimi zavezami. Ena od najpomembnejših zavez njihovega delovanja je sodelovanje s tistimi, ki so pripravljeni, da skupaj zgradijo nove trdne temelje.Ti temelji so po njihovih navedbah odprava vseh neustavnih protikoronskih odlokov, svobodno odločanje o cepljenju in načinih zdravljenja, sprememba in potrditev ustave – vzpostavitev vladavine ljudstva s spremembo referendumske zakonodaja, sprememba volilne in medijske zakonodaje, sprememba v delovanju sodstva z uvedbo skrbno izdelanega porotniškega sistema, vzpostavitev pravičnega socialnega sistema in zakon o lustraciji, so zapisali v stranki.V četrtek se bo javno predstavila predvolilna koalicija neparlamentarnih strank ter državljanskih gibanj in združenj z imenom Zavezništvo osvobodimo Slovenijo – ZOS. Vabilo je medijem posredoval Andrej Šiško, predsednik stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, ki je članice Zavezništva osvobodimo Slovenijo.V Zavezništvo osvobodimo Slovenijo so poleg Gibanja Zedinjena Slovenija povezane Narodna stranka dela (NSD), Stranka Aleksandra Kamenika (SAK) in Stranka Slovenskega naroda (SSN). O povezavi se dogovarjajo še s strankami Fronta nacionalne rešitve (FNR), Stara pravda stranka prava (SPSP), Stranka Sloga, Slovenska anarhistična stranka (SAS), Gibanje Triglav in Klub za zaščito voznikov in državljanov (KVZD) ter Zdrava družba, za katere upajo, da bodo tudi uradno pristopile k ZOS....Več...Predsedstvo SD o aktualno političnih temah in pripravah na parlamentarne…25 januarja, 2022Predsedstvo SD je na včerajšnji seji med drugim razpravljalo o pripravah stranke na letošnje volitve v DZ in aktualnih političnih temah. Kot je po seji dejala predsednica SD Tanja Fajon, jih čaka še mesec intenzivne razprave o programu stranke, 26. februarja pa ga bodo tudi v končni podobi predstavili na programski konferenci stranke.Glavne prioritete stranke bodo po besedah Fajonove javno kakovostno zdravstvo, visoko kakovostno in produktivno gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo za vse, pravna država, demokracija in svobodni mediji. Ob tem je pozdravila tudi jasno oblikovane zahteve, ki jih je pripravila civilna družba in jih bodo v stranki v prihodnjem mesecu na podlagi pogovorov s predstavniki civilne družbe in opravljenih analiz tudi vključili v svoj program.Ob tem je še poudarila, da se bodo v SD zavzemali za gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti, boljših delovnih mestih in enakih pogojih. “Potrebujemo močno, uspešno, zdravo gospodarsko družbo,” je dejala Fajonova. Predsedstvo SD je namreč na včerajšnji seji za novega predsednika strokovnega sveta SD za gospodarstvo izvolilo Sandija Češka, ki je po besedah Fajonove uspešen gospodarstvenik, ki zagovarja etično ekonomijo.Fajonova je hkrati prepričana, da ima SD jasno vizijo ter da so pripravljeni Slovenijo popeljati med zmagovalke v svetu. Ob tem je znova poudarila, da bodo aprilske državnozborske volitve referendum, plebiscit, na katerem bodo ljudje odločali, kakšno Slovenijo si želijo. V stranki sicer trenutno zaključujejo tudi s sestavljanjem kandidatne liste, ki jo bodo predstavili, ko bo ta tudi uradno potrjena.Kot je še pojasnila Fajonova, pa so predsedniki strank KUL včeraj na nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba, ki naj bi v sredo prevzel vodstvo stranke Z.Dej, naslovili pismo in ga povabili, da se jim prihodnji torek pridruži na rednem tedenskem sestanku koalicije KUL. Odgovora za zdaj po besedah Fajonove še niso prejeli, a kot je poudarila, vabijo k povezovanju vse, ki razmišljajo, da Slovenija potrebuje velike spremembe in nov začetek. Prepričana je namreč, da sta pred Slovenijo dva velika izziva, in sicer zamenjava vlade ter boljše upravljanje z državo....Več...Podgoršek prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja veliko politično…18 januarja, 2022Kmetijski minister Jože Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi. Ob tem je prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja politično stabilnost v slovenskem prostoru. Prvak NSi in obrambni minister Matej Tonin ob tem poudarja, da je NSi stranka, ki odpira vrata strokovnjakom in ljudem, ki želijo uresničevati njihov program.Podgoršek je v preteklosti že sodeloval z NSi, med drugim je deloval kot občinski svetnik stranke v Vodicah, sodeloval pa je tudi pri zadnji kampanji NSi za parlamentarne volitve leta 2018, pripravi vsebine in programa stranke, je na konferenci spomnil Tonin.Kot je še ocenil, se je minister Podgoršek v aktualnem mandatu trudil, da je v praksi izvrševal tudi program NSi, kar se po njegovih besedah kaže v sprejemanju zakonov, ki so “šli v podporo malim, srednjim, velikim kmetijam, predvsem pa družinskim kmetijam”. Program NSi pa veje tudi iz strategije kmetijstva za obdobje 2023-2027, je prepričan Tonin. “Tukaj smo našli skupen jezik in se tega izjemno veselimo,” je še dodal.Podgoršek pa je ob tem poudaril, da so mu dobro znane prioritete in usmeritve NSi, v večji meri jih v svojem življenju tudi živi, zato je bila odločitev za sodelovanje enostavna. Ob tem je še poudaril, da so na ministrstvu za kmetijstvo v času njegovega ministrovanja uresničili “velik del koalicijskih prioritet, ki jih je NSi tudi za področje kmetijstva vnesla v aktualno koalicijsko pogodbo”. Po njegovih besedah pa je tudi NSi prepoznala delo, ki “smo ga v zadnjem času vlagali v razvoj slovenskega kmetijstva”.Prav tako je Podgoršek prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja veliko politično stabilnost v slovenskem političnem prostoru, kar je bil ob zavezi stranke, da se bo tudi v prihodnje zavzemala za razvoj podeželja in kmetijstva, eden od ključnih razlogov za njegovo odločitev.Na kandidatni listi NSi bodo sicer, kot je znano, kandidirali vsi aktualni ministri iz kvote stranke, ob Toninu tako še infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Na listi NSi bo kandidiral tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, ki sicer ni član stranke.Kot je danes še poudaril Tonin, prav primer Andrijaniča dokazuje, da za NSi ni ključno članstvo, ampak predvsem kompetence posameznika in ali je ta posameznik pripravljeni uresničevati program stranke. “Vrata NSi so odprta strokovnjakom, ki si želijo, da Slovenija ne zavije na pot nazaj v preteklost, ampak da je usmerjena v prihodnost,” je poudaril Tonin. Po njegovih besedah sicer z Andrijaničem še potekajo pogovori o tem, ali bo kandidiral v Ljubljani ali Novem mestu....Več...Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi18 januarja, 2022Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi, so za STA potrdili v stranki. Več bo sicer znano po današnji novinarski konferenci, na kateri bosta predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin in Podgoršek spregovorila o sodelovanju na prihajajočih parlamentarnih volitvah.Podgoršek je sicer v aktualno vlado Janeza Janše vstopil kot minister iz kvote DeSUS, ko je na ministrskem stolčku nasledil nekdanjo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Po izstopu DeSUS iz koalicije ob koncu leta 2020 pa se je odločil, da z ministrskega mesta ne bo odstopil. Kmalu za tem je Podgoršku prenehalo članstvo v DeSUS. Statut stranke namreč določa, da mora v primeru izstopa DeSUS iz vladne koalicije njen minister odstopiti. Če tega ne stori, pa mu preneha članstvo v stranki....Več...
