Volitve.info » Javnost odloča.

Anketa: Še 160 dni do volitev v Državni zbor RS

Anketa: Še 160 dni do volitev v Državni zbor RS

Predsednik Pahor bo volitve v DZ razpisal za 24. april 2022

Predsednik Pahor bo volitve v DZ razpisal za 24. april 2022

KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021

KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021

TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom

TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom

KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica

KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica

Karmen Kozmus Ferjan sedla v poslanske klopi16 novembra, 2021Namesto poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je nedavno odstopil s funkcije, je v poslanske klopi sedla Karmen Kozmus Ferjan. DZ ji je potrdil mandat nadomestne poslanke, Kozmus Ferjanova pa se je že pridružila poslanskim kolegom. Kozmus Ferjanova je bila doslej zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi na ministrstvu za finance, hkrati je tudi mestna svetnica v Mestni občini Celje. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je na kandidirala na listi SDS v volilnem okraju Celje I, kjer je zbrala 28,9 odstotka glasov, je razvidno iz sklepa Državne volilne komisije. Nadomestna poslanka, 36-letna Kozmus Ferjanova je bila asistentka pokojne evropske poslanke Patricije Šulin. Poročena je s poslancem SDS Juretom Ferjanom, zakonca pa bosta prvi zakonski par, ki hkrati sedi v poslanskih klopeh. Kozmus Ferjanova bo nasledila Ljuba Žnidarja, ki je podal odstopno izjavo s funkcije poslanca. Kot so tedaj pojasnili v poslanski skupini SDS, se je namreč odločil, da bo profesionalno pot nadaljeval v gospodarskih vodah, v svoji gradbeni stroki. Odločitev je osebne narave, so dodali. Tudi Ljubo Žnidar je bil nadomestni poslanec, in sicer je aprila lani v DZ nadomestil dotedanjo poslansko SDS Jelko Godec, ki je bila imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade. V času, ko Godčeva opravlja to funkcijo, jo bo torej v DZ nadomeščala Kozmus Ferjanova....
Več...
Anketa: Še 160 dni do volitev v Državni zbor RS14 novembra, 202124. april je kot prvi možen datum za redne parlamentarne volitve izbral predsednik države Borut Pahor in ker je tako do volitev še 160 dni vas v tokratni anketi sprašujemo “Kateri stranki bi nameni svoj glas na naslednjih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije?“. Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 14 novembra, 2021 @ 8:40 popDatum konca: 30 novembra, 2021 @ 11:59 pop Možne odgovore v anketi generiramo s pomočjo metode Google Alerts in števila zadetkov v obdobju zadnjih treh mesecev pred anketo. Svoj predlog nam lahko posredujete tudi po kontaktnem obrazcu. Če bo enak predlog predlagalo dovolj ljudi, bo naveden med možnimi odgovori v naslednji anketi....
Več...
Predsednik Pahor bo volitve v DZ razpisal za 24. april…5 novembra, 2021Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum, 24. april, so sporočili iz urada predsednika. Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018....
Več...
KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 202121 oktobra, 2021Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021. Tudi če vlada danes odstopi, bi bile volitve kvečjemu tri mesece prej, zato je že izraz “predčasne volitve”, ki ga uporabljajo levičarske stranke, precej dvomljiv. Gre namreč bolj za politično geslo kot vsebino. Tako očitno razmišlja tudi večina volivcev. V spletni anketi je namreč takega mnenja kar 63 % anketirancev, samo 31 % pa se s takojšnimi volitvami strinja. Ne pozabimo, da so bile zadnje parlamentarne volitve tudi predčasne. A v resnici so se zgodile le kak teden pred rednimi. Izraz “predčasne volitve” je potemtakem samo še politični spin. Tema o odstopu vlade je zato stvar prestiža v politiki. Kazanje mišic levice, ki skuša na ulici prestrašiti politike in ljudi. Tudi minister Aleš Hojs je omenil možnost predčasnih volitev in o tem govori tudi predsednik NSi Matej Tonin. Obe stranki pospešeno zbirata kandidate za naslednje volitve, kar pomeni, da si vladna koalicija v resnici sploh ne želi tako močno ostati v sedlu do zadnjega. Ne bi bilo za izključiti možnosti, da bo premier Janez Janša na hitro odstopil in tako trenutno povsem neorganizirano levico postavil v izjemno težaven položaj, saj strici iz ozadja na volitve sploh še niso pripravljeni. Še vedno namreč ne vemo, kako bo politično sredino nagovorila levica. Trenutno lahko samo ugibamo o imenih liderjev naslednice tovrstnih levičarskih strank s sredinsko masko (DS, LDS, Zares, Zares, PS, SMC, LMŠ). Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve. Janez Janša je tako močan in tako samosvoj politik, da se bo samo on odločil o tem, kdaj in kako bo zapustil politiko. Ne glede na to, kaj si želijo politiki in novinarji. Isto velja za volitve. Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve....
Več...
Anketa: Ste za predčasne volitve?11 oktobra, 2021Ker se vedno več strank spogleduje z vprašanjem ponovnih predčasnih volitev, nas v tokratni anketi zanima vaše mnenje. Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 11 oktobra, 2021 @ 4:20 popDatum konca: 17 oktobra, 2021 @ 8:00 pop KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021 KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?...
Več...
KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?11 oktobra, 2021Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Sporočilo ankete je, da Zoran Stevanović ni več samo ulični politik, ampak že kandidat z resnimi možnostmi z uvrstitev v Državni zbor. Seveda nima niti približno takšnega dosega, kot ga je namenila anketa. Čeprav je skorajda 25 % v resnici nasprotnikov cepljenja. V spletnih anketah velikokrat nastopijo navijači in aktivisti, ki organizirano glasujejo, da tako ustvarijo privid velikosti. Drugo sporočilo ankete pa je, da levičarji veliko prehajajo iz KUL-a k Stevanoviću. Slednji je tako postal največji sovražnik neenotni in neusklajeni levici. Zato lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih mesecih mediji in politično podzemlje začeli ustvarjati novo ime, na katero bodo vsi skupaj stavili. Rezultati ankete...
Več...
TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s…8 oktobra, 2021Komentar rezultatov ankete “Koga bi volili na naslednjih volitvah?” Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Nobena spletna anketa ni reprezentativna, saj to ni mogoče. Po drugi strani pa je vzorec nekajkrat višji kot v telefonskih raziskavah. 4700 glasov je precej velik vzorec, zato nam marsikaj pove. Velika podpora vladi je precej logična, saj vlada v zadnjih mesecih ni delala večjih napak. Tudi afer, vsaj večjih, ni bilo. Pravzaprav edini očitek je uvedba pogojev PCT v javnem življenju, ki pa tudi začenja zadevati vedno manj ljudi, saj število cepljenih narašča. Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom, ki ga le-ta nima. Zato so mnogi levo usmerjeni volivci, kot odgovor v anketi raje izbrali “Izbral/a bom drugo stranko”. KUL se je s podpisom koalicijskega sporazuma zabetoniral na skrajni levici in odprl prostor na levi sredini. To kaže anketa – tretjina ljudi išče nekaj novega. To je priložnost za SMC, Povežimo Slovenijo, in tudi nove stranke, ki bodo nastajale v naslednjih mesecih. Rezultati ankete Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah? Še vedno lahko sodelujete v anketi, v kateri vas sprašujemo “Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?”. Glasovanje traja do 10 oktobra, 2021 @ 8:00 pop...
Več...
Anketa: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?5 oktobra, 2021Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 5 oktobra, 2021 @ 8:00 popDatum konca: 10 oktobra, 2021 @ 8:00 pop KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah? KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica TINO MAMIĆ: Nizka podpora koaliciji KUL je najbrž povezana s programom...
Več...
KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi…5 oktobra, 2021Na portalu Javnost.si smo med prvim in tretjim oktobrom 2021 objavili anketo o tem, komu bi na naslednjih volitvah dali svoj glas. Obiskovalci so lahko sodelovali samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova na območju Slovenije. Glasovalo jih je 4.700, rezultati glasovanja pa so bili zanimivi: Trenutni vladi (SDS, SMC in NSi) so namenili 44,5957 %, to je 2.096 glasov, za neko drugo, XY stranko, ki je sicer še ni, a verjetno bo, se jih je odločilo 32,5745 % sodelujočih ali 1.531 glasov, strankam KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB) je pripadlo 21 % oziroma 987 glasov, volitev pa se ne bi udeležilo le 1,8298 % sodelujočih, kar je bilo 86 glasov. Rezultati pomenijo rahlo presenečenje, če jih primerjamo z anketo agencije Parsifal, ki jo je opravila za Planet TV. Največ vprašanih, 29,4 %, podpira stranko SDS, na drugem mestu ji sledi SD z 20,1-odstotno podporo, tretje mesto zaseda LMŠ z 12,4 % podpore. Dobljene podatke je zelo težko pokomentirati, ker se politične karte menjajo dobesedno čez noč. Verjetno bi bili rezultati bistveno drugačni, če bi med možne izbire umestili tudi gibanje (stranko) Resni.ca. Njenemu predsedniku Zoranu Stevanoviću je že trikrat zapored uspelo, da je na ljubljanske ulice zvabil več kot deset tisoč sledilcev, zadnje dneve pa je na družbenih omrežjih odkrito grozil, da bodo v sredo protestniki med trajanjem vrha EU – Zahodni Balkan, usmerili svoj srd tudi proti Brdu pri Kranju. Zapisal je namreč, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«. Še dodatno pozornost je omenjeni gospod iz Kranja doživel, ko ga je predsednik republike Borut Pahor iz neznanih razlogov v ponedeljek dopoldne povabil na pogovor v predsedniško palačo, kamor je Stevanović vkorakal brez maske, a kot so zatrdili v uradu predsednika, so menda bili pogoji PCT preverjeni. Pahor je izrazil pričakovanje, da se bodo Stevanović in protestniki v sredo popolnoma vzdržali nasilnih ravnanj in izgredov. Je pa zanimiva primerjava: v Nemčiji je organizator protestov proti ukrepom proti širjenju koronavirusa na begu, ker ga čaka zaporni nalog, pri nas pa ima sprejem pri suverenu. Se to dogaja zaradi nabiranja političnih točk? Zanimivo bi bilo, če bi bila pri takšnem glasovanju ena od opcij tudi stranka FB-dohtarjev, v kateri so denimo Zlatko, Špela, Saša, Werner, Marko Potrč. Koliko glasov bi dobili? Takšnih, ki bi glasovali zanje, je ogromno. Komaj kdo še pomisli na »fašiste«, ki so polnili družbena omrežja malodane leto in pol. Njihovo mesto so zavzeli anticepilci in cepilci. Če bi bile volitve naslednjo nedeljo, bi med enimi in drugimi potekal brutalen boj za prevlado. V teh dneh se mnogi resno sprašujejo, ali je čas »klasičnih« političnih strank minil. Če sem prav razumela 17-letnega dijaka Jako, ki je na posnetku na Youtubu svoje kritike poučeval, kaj pomeni mnenje in kaj dejstvo, je velika verjetnost, da se bo, morda že na naslednjih volitvah, ena od novonastalih strank imenovala tudi »Ljubitelji ploščate zemlje«. Povzetek javnega mnenja na družbenih omrežjih priča, da bi lahko bila celo brez konkurence. Še nikoli v zgodovini se virtualna moč »ljudstva« ni izražala tako eksplozivno kot zadnje dneve in tedne. Nasilje, ki se ga velik del komentatorjev ne brani, dobiva že skoraj biblične razsežnosti. Zanimivo pa je, da tisti, ki bi že včeraj, ne šele danes »zradirali« vse obstoječe politične stranke in jih nadomestili z novimi, ne vedo, ne kdo bi to bil, še manj pa, s kakšnimi vsebinami bi napolnili slovensko lepšo prihodnost. Močno in globoko se strinjam s tistimi, ki menijo, da so nekateri tako imenovani »vidni politiki« le figure na šahovnici, ki jih v »pravo« smer premikajo tisti iz ozadja. V letu in pol smo doživeli že toliko politično obarvanih predstav, tudi z mandatarji, da bi morali imeti računalniški spomin, da bi si vse zapomnili. Vseeno pa bi bilo prav, da se začne ljudstvo zavedati, da je za vodenje države treba imeti veliko znanja, predvsem pa izkušenj. Kako bi jo vodili ljubitelji ploščate zemlje? Kaj bi se zgodilo, če bi njeno krmilo prevzeli anticepilci s svojimi idejami? Kako bi se počutili, če bi pred vrati stali rubežniki, gledali na uro in potem odvzeli tisti del stanovanja, ki ga v 15 minutah ne bi mogli posesati s sesalcem? Ja, prav imate, hecam se. A heci včasih niso daleč od krute realnosti, v kateri lahko prevladajo tudi skrajne norosti. Anketa: Koga bi volili na naslednjih volitvah?...
Več...
Anketa: Koga bi volili na naslednjih volitvah?1 oktobra, 2021Pravila glasovanja obiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev. Datum začetka: 1 oktobra, 2021 @ 9:33 dopDatum konca: 3 oktobra, 2021 @ 12:00 dop KOMENTAR: Analiza politične ankete in kaj bi bilo, če bi oblast dobila ulica...
Več...
Volilna tekma: Podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju28 septembra, 2021Vodje LMŠ, SD, Levica in SAB so danes podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Namen podpisa je delovanje za dobrobit Slovenije in za umiritev stanja v državi. Je pa to podlaga za nadaljnje sodelovanje, pripravo skupnih programskih vsebin, način delovanja in postopkov, ki bodo na volitvah omogočili vzpostavitev trdne, uspešne in učinkovite vlade. “Osnovni namen podpisa sporazuma je skupno delovanje za dobrobit Slovenije in za umiritev stanja v državi, vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam in k doslednemu spoštovanju demokratičnih institucij in medijske svobode, ki jih ogroža razdiralna, protidemokratična in skrajno desna politika trenutne vlade,” piše v sporazumu, ki so ga danes podpisali predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek. V sporazumu se podpisniki zavezujejo, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo izvolili predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Sicer pa bodo omenjene štiri stranke na naslednjih volitvah nastopile s samostojnimi listami in lastnimi programi. K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do načel, ki izhajajo iz dokumenta. Ta načela so opredeljena v desetih točkah. Med drugim se zavezujejo k učinkovitejšemu, bolj konsistentnemu in strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo covida-19 ter nedotakljivosti načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno. Zavezujejo se tudi h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje družbe, ter javnih medijev, nevladnih organizacij, civilne družbe in depolitizaciji nacionalno-varnostnega sistema. Prizadevali si bodo tudi za stabilna in redna delovna mesta Med točkami je tudi boj proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti. Prizadevali si bodo za stabilna delovna mesta in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje. Zavezujejo se k povrnitvi veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti. Vlagati nameravajo v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu. Napovedujejo tudi stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje. Prav tako napovedujejo sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo, izdatno krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev. Med načeli je tudi zaveza k zniževanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanje biodiverzitete kot ključno vodilo okoljskih, socialnih, gospodarskih in infrastrukturnih politik...
Več...
TEMA: Državni zbor Republike Slovenije19 septembra, 2021Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Delovati je začel po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta. Državni zborsestavljajo poslanci državljanov Slovenije ter šteje 90 poslancev, ki se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. So predstavniki ljudstva, voljeni za obdobje štirih let, če seveda ne pride do predčasnih oziroma izrednih volitev. Pri svojem delu niso vezani na kakršna koli navodila. V državnem zboru se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Državni zbor je najvišja predstavniška in zakonodajna institucija, ki poleg temeljne zakonodajne funkcije opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo oblasti. Pristojnosti Državnega zbora sprejema (zakonodajna funkcija):ustavo oz. njene spremembe,zakone,druge splošne akte,poslovnik,prečiščena besedila zakonov in avtentične razlage zakonov,državni proračun, rebalans proračuna in zaključni račun,ratificira mednarodne pogodbe in,razpisuje referendume; imenuje in razrešuje (volilna funkcija):predsednika vlade in ministre,predsednika in podpredsednike državnega zbora,sodnike ustavnega sodišča in druge sodnike,guvernerja centralne banke,člane računskega sodišča,varuha človekovih pravic itd.; v okviru nadzorne funkcije:odreja parlamentarno preiskavo,odloča o zaupnici oz. nezaupnici vladi,odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Volitve v Državni zbor RS Volilni postopek je sestavljen iz kandidiranja, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja. Postopek se začne ob točno določenem času z razpisom volitev, ko se določita časovni začetek in konec volilnega postopka. Splošne volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti je posebej urejena za volitve poslancev teh narodnih skupnosti, saj imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca italijanske oziroma madžarske skupnosti le pripadniki teh skupnosti, ne pa tudi državljani. Na splošnih volitvah se volijo vsi poslanci hkrati. Ločimo redne (vsako četrto leto pred potekom mandatne dobe) in predčasne (opravijo se, če se državni zbor razpusti med štiriletno mandatno dobo) volitve.Ponovne volitve so volitve, ki se opravijo v času splošnih volitev, če pride do nepravilnosti in če se že opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah.Naknadne volitve so volitve, ki se opravijo, če v volilni enoti ali na posameznem volišču ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je bil določen za glasovanje. Povzeto po Državna volilna komisija...
Več...

Damir Črnčec @DamirCrncec·

Janša in njegova kamarila stavi na vse ožji krog. Iz Hojsa je naredil multipraktika, ministra, prepirljivca, ki se spozna na vse, z abonmajem na RTV.
Od direktorja madžarskim trobilom, do politizacije policije, je sedaj očitno njegova domena še energetika. #volitve #normalizacija

Reply on Twitter 1463967055850487819 Retweet on Twitter 146396705585048781924 Like on Twitter 1463967055850487819111 Več... 1463967055850487819

Erika Planinšec @ErikaPlaninsec·

@cebelca22 @tfajon @RomanaTomc Upam, da se bo na #volitve poznalo in se bodo ljudje prav odločili...

Reply on Twitter 1463962366886952963 Retweet on Twitter 1463962366886952963 Like on Twitter 14639623668869529631 Več... 1463962366886952963

Aborangin 🌐 : ICX & LTO & VIDT & DEGO Shiller @aborangin·

ob gledanju ministra... #simoniti #volitve @vladaRS

Reply on Twitter 1463793312171765765 Retweet on Twitter 1463793312171765765 Like on Twitter 1463793312171765765 Več... 1463793312171765765

Milan Demšar @milandemsar·

@JJansaSDS @vrhovno "Za prijatelje vse, za nasprotnike zakon" (Putin+Slo)
Tako je v Slo že 3/4 stoletja, očitno vidno 30let. Zato 72% Slo ne zaupa pravosodju. Ne smešite se torej, da vladaJJ+SDS ogroža pravno državo. Ogroža jo krivosodje. Ukrepi: začne se pri glavi, ostalo=avtomatsko. Kdaj? #volitve

Reply on Twitter 1463473488967213061 Retweet on Twitter 14634734889672130612 Like on Twitter 14634734889672130611 Več... 1463473488967213061

CrazyLipizzan @CrazyLipizzan·

@Plavalka Pacient idiotski!!!! Čimprej odstranit in na smetišč slovenske zgodovine kot vse ostale fašiste!!! #volitve

Reply on Twitter 1463131800927145984 Retweet on Twitter 1463131800927145984 Like on Twitter 1463131800927145984 Več... 1463131800927145984