Podgoršek prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja veliko politično…18 januarja, 2022Kmetijski minister Jože Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi. Ob tem je prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja politično stabilnost v slovenskem prostoru. Prvak NSi in obrambni minister Matej Tonin ob tem poudarja, da je NSi stranka, ki odpira vrata strokovnjakom in ljudem, ki želijo uresničevati njihov program.Podgoršek je v preteklosti že sodeloval z NSi, med drugim je deloval kot občinski svetnik stranke v Vodicah, sodeloval pa je tudi pri zadnji kampanji NSi za parlamentarne volitve leta 2018, pripravi vsebine in programa stranke, je na konferenci spomnil Tonin.Kot je še ocenil, se je minister Podgoršek v aktualnem mandatu trudil, da je v praksi izvrševal tudi program NSi, kar se po njegovih besedah kaže v sprejemanju zakonov, ki so “šli v podporo malim, srednjim, velikim kmetijam, predvsem pa družinskim kmetijam”. Program NSi pa veje tudi iz strategije kmetijstva za obdobje 2023-2027, je prepričan Tonin. “Tukaj smo našli skupen jezik in se tega izjemno veselimo,” je še dodal.Podgoršek pa je ob tem poudaril, da so mu dobro znane prioritete in usmeritve NSi, v večji meri jih v svojem življenju tudi živi, zato je bila odločitev za sodelovanje enostavna. Ob tem je še poudaril, da so na ministrstvu za kmetijstvo v času njegovega ministrovanja uresničili “velik del koalicijskih prioritet, ki jih je NSi tudi za področje kmetijstva vnesla v aktualno koalicijsko pogodbo”. Po njegovih besedah pa je tudi NSi prepoznala delo, ki “smo ga v zadnjem času vlagali v razvoj slovenskega kmetijstva”.Prav tako je Podgoršek prepričan, da prihaja v stranko, ki zagotavlja veliko politično stabilnost v slovenskem političnem prostoru, kar je bil ob zavezi stranke, da se bo tudi v prihodnje zavzemala za razvoj podeželja in kmetijstva, eden od ključnih razlogov za njegovo odločitev.Na kandidatni listi NSi bodo sicer, kot je znano, kandidirali vsi aktualni ministri iz kvote stranke, ob Toninu tako še infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Na listi NSi bo kandidiral tudi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, ki sicer ni član stranke.Kot je danes še poudaril Tonin, prav primer Andrijaniča dokazuje, da za NSi ni ključno članstvo, ampak predvsem kompetence posameznika in ali je ta posameznik pripravljeni uresničevati program stranke. “Vrata NSi so odprta strokovnjakom, ki si želijo, da Slovenija ne zavije na pot nazaj v preteklost, ampak da je usmerjena v prihodnost,” je poudaril Tonin. Po njegovih besedah sicer z Andrijaničem še potekajo pogovori o tem, ali bo kandidiral v Ljubljani ali Novem mestu....Več...Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi18 januarja, 2022Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek bo na državnozborskih volitvah kandidiral na listi NSi, so za STA potrdili v stranki. Več bo sicer znano po današnji novinarski konferenci, na kateri bosta predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin in Podgoršek spregovorila o sodelovanju na prihajajočih parlamentarnih volitvah.Podgoršek je sicer v aktualno vlado Janeza Janše vstopil kot minister iz kvote DeSUS, ko je na ministrskem stolčku nasledil nekdanjo kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec. Po izstopu DeSUS iz koalicije ob koncu leta 2020 pa se je odločil, da z ministrskega mesta ne bo odstopil. Kmalu za tem je Podgoršku prenehalo članstvo v DeSUS. Statut stranke namreč določa, da mora v primeru izstopa DeSUS iz vladne koalicije njen minister odstopiti. Če tega ne stori, pa mu preneha članstvo v stranki....Več...Anketa Dela: Tretjina volivcev še brez favorita11 januarja, 2022Januarska javnomnenjska raziskava Dela, ki jo je opravila Mediana, kaže, da več kot desetina vprašanih ne bi izbrala nobene parlamentarne stranke, petina pa še ne ve, komu bi dala glas. Med parlamentarnimi strankami bi slavila SDS, sledita SD in Levica. Z delom vlade je nezadovoljnih manj anketirancev, njena ocena je najvišja od novembra 2020.Če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo in bi na njih nastopile le stranke, ki so na prejšnjih dosegle vsaj odstotek podpore, bi znova slavila SDS. Obkrožilo bi jo 18,4 odstotka vprašanih, kar je pol odstotne točke manj kakor pred enim mesecem.Drugo mesto bi ohranila SD (10,7 odstotka), ki bi jo ta mesec izbralo odstotno točko manj sodelujočih v raziskavi kot konec leta 2021, tretje pa Levica (7,6) z 0,6 odstotne točke manj v primerjavi z decembrom. Po dveh mesecih padanja podpore se je na četrto mesto ponovno povzpela LMŠ, ki bi ji glas namenilo 6,1 odstotka anketirancev oziroma 1,3 odstotne točke več.Sledita SAB (5,2 odstotka) in NSi (4,7 odstotka), obe z odstotno točko manj kot pred enim mesecem. SNS bi izbralo 1,4 odstotka vprašanih (decembra 1,6), podpora DeSUS znaša en odstotek, kar je enako kot decembra, stranki Konkretno (prej SMC) pa 0,8 odstotka (prejšnji mesec podpore tej stranki niso merili).Med zunajparlamentarnimi strankami bi Dobro državo podprlo 1,5 odstotka vprašanih, kar je enak delež kot decembra, Piratsko stranko 1,4 odstotka (decembra 2,5), SLS 0,8 odstotka (decembra 1,9), Zelene Slovenije pa 0,6 odstotka (decembra 1,4 odstotka).Nekaj več kot petina vprašanih (20,9 odstotka) ni opredeljenih, ponovno pa se je povečal delež tistih, ki jih ni prepričala nobena od teh strank. Zdaj je tako odgovorilo kar 11,6 odstotka sodelujočih (podobno kot novembra), decembra pa le 6,6 odstotka.Seštevek tistih, ki so neodločeni, in tistih, ki glasu ne bi namenili nikomur, kaže, da jih je skupaj za skoraj tretjino sodelujočih v anketi.Po tistem, ko je novembra 2021 vlada dobila najnižjo srednjo oceno v tem mandatu (2,26) in je več kot 40 odstotkov vprašanih njeno delo ocenilo zelo negativno, je javno mnenje do nje zadnja dva meseca nekoliko manj kritično. Delež tistih, ki vztrajajo pri zelo negativni oceni, je zdaj 28,5-odstoten. Povprečna ocena je tako 2,58, kar je največ od novembra 2020.Na vrhu barometra priljubljenosti je ponovno prišlo do izenačenja – zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja je predsednik republike Borut Pahor znova dohitel. Na tretjem mestu ostaja predsednik DZ Igor Zorčič, na četrtem pa sta z enako oceno zunanji minister Anže Logar in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.Sledijo minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, obrambni minister Matej Tonin, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, finančni minister Andrej Šircelj in predsednica SD Tanja Fajon.Predsednik vlade Janez Janša se je pomaknil za tri mesta po lestvici navzgor, na 11. mesto, in ta mesec dosegel največjo rast v povprečni oceni. V primerjavi z decembrsko raziskavo, ko je bil na devetem mestu, pa se je največji padec zgodil koordinatorju Levice Luki Mescu, ki je sedaj na 14. mestu.Javnomnenjsko raziskavo je opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 3. in 6. januarjem na vzorcu 703 anketirancev....Več...Anketa RTVS: Podpora SDS rahlo zrasla3 januarja, 2022Podpora stranki SDS je od prejšnje ankete zrasla za 1,3 odstotne točke, volilo bi jo namreč 17,6 odstotka vprašanih, kaže anketa Mediane za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). SD bi podprlo 12,4 odstotka vprašanih, Levico 6,8 odstotka, LMŠ 5,5 odstotka, NSi 4,6 odstotka, SAB pa 3,9 odstotka. Povprečna ocena dela vlade se je izboljšala.V parlament se ne bi več uvrstile DeSUS, SNS in Konkretno (nekdanja SMC). DeSUS bi podprlo 1,5 odstotka volivcev, SNS 1,4 odstotka in Konkretno 0,8 odstotka. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami pa bi največ podpore prejeli Pirati (3,3 odstotka). Sledijo Zeleni (2,4 odstotka), SLS (1,9 odstotka) in Dobra država (1,9 odstotka). 19,2 odstotka vprašanih ni vedelo, katero stranko bi podprli.Podpora je od prejšnjega merjenja za 0,6 odstotne točke zrasla tudi SD, najbolj padla pa LMŠ, ki je od prejšnjega merjenja izgubila 2,8 odstotne točke podpore. Podporo so izgubile tudi Levica (1,6 odstotne točke manj kot novembra), NSi (1,3 odstotne točke manj) in SAB (0,4 odstotne točke manj). Med neparlamentarnimi strankami pa je najbolj zrasla podpora Piratom.Če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah, bi največ glasov dobila stranka Roberta Goloba, volilo bi jo 13,4 odstotka anketirancev. SDS bi podprlo 12 odstotkov vprašanih, SD 6,2 odstotka, stranka Aleksandre Pivec Naša dežela (5,7 odstotka) pa bi prehitela Levico (4,4 odstotka). LMŠ bi dobila 4 odstotke, Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, Piratska stranka pa 3,5 odstotka glasov.Sledijo NSi (3,4 odstotka), Stranka zelenih dejanj Jureta Lebna (1,9 odstotka), Stranka Vesna z Uršo Zgojznik in Urošem Macerlom (1,8 odstotka), SNS (1,7 odstotka), stranka Igorja Zorčiča (1,4 odstotka), Dobra država (1,1 odstotka), stranka Tomaža Vesela (1 odstotek) ter DeSUS (0,8 odstotka). 14,9 odstotkov vprašanih ni vedelo, koga bi volili.Vprašani so ocenjevali tudi delo vlade v zadnjem mesecu na lestvici od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo dobro). Največ vprašanih, 32,7 odstotka, delo vlade ocenjuje kot zelo negativno (prejšnji mesec 40,1 odstotka), 19,8 odstotka vprašanih pa kot negativno (prejšnji mesec 19,6 odstotka). 24,7 odstotka vprašanih delo vlade ne ocenjuje ne negativno ne pozitivno. 8,5 odstotka vprašanih delo vlade ocenjuje kot pozitivno, 12,5 odstotka pa kot zelo pozitivno. 1,8 odstotka anketirancev se glede vprašanja ni opredelilo. Povprečna ocena dela vlade znaša 2,47 (prejšnji mesec 2,30).Anketiranci menijo, da bi bil najboljši mandatar Robert Golob. Sledijo Janez Janša, Tanja Fajon, Igor Zorčič, Alenka Bratušek, Marjan Šarec, Matej Tonin, Luka Mesec, Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek.Več kot polovica vprašanih si v politiki želi novih obrazov. 22,5 odstotka vprašanih si želi, da jih bi bilo še več, 32,2 odstotka so novi politiki všeč, 32 odstotkov anketirancev novi obrazi ne motijo, a jih tudi ne prepričajo, 7,9 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da jih novi obrazi motijo. 5,4 odstotka o tem nima mnenja.Inštitut Mediana je meril tudi priljubljenost politikov, ki so predsedniki strank ali pomembnih državnih ustanov. Na vrhu lestvice je predsednik republike Borut Pahor (ocena 2,91), na drugem predsednik državnega zbora Igor Zorčič (2,63) in na tretjem predsednica SD Tanja Fajon (2,52). Na četrtem mestu je podpredsednik stranke Konkretno in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Sledijo mu Matej Tonin (NSi), Bojan Dobovšek (Dobra država, Alenka Bratušek (SAB), Aleksandra Pivec (Naša dežela), Luka Mesec (Levica), Jure Leben (Z.dej), Marjan Šarec (LMŠ) in Zmago Jelinčič (SNS). Janez Janša (SDS) je na 13. mestu (2,27), na koncu lestvice pa je predsednik DeSUS Ljubo Jasnič.V raziskavi pa so anketirance vprašali še, če bi podprli pogoj PC, če bi ga uvedla slovenska vlada. 50,4 odstotka vprašanih pogoj PC podpira, 34,3 odstotka pogoja ne podpira, 15,2 odstotka pa pogoja PC niti podpira niti ne podpira.Inštitut Mediana je javnomnenjsko raziskavo za RTVS opravil med 27. in 29. decembrom na vzorcu 1007 polnoletnih anketirancev....Več...V ZAKULISJU: Evropska poslanka Ljudmila Novak11 decembra, 2021V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje življenja evropske poslanke Ljudmile Novak iz vrst Evropske ljudske stranke. V prvem delu oddaje je beseda tekla o pandemiji, ki je dodobra spremenila tudi delo evropskih poslancev. Sprva so veliko delali na daljavo. “Zdaj nas je že več poslancev prisotnih v evropskem parlamentu, kajti večina nas je cepljenih, redno pregledujejo tudi naša PCT potrdila, tako da poskušamo zdaj čim bolj normalno delovati,” pove in doda, da je tudi sama prebolela kovid, kljub temu, da je bila dvakrat cepljena, a na srečo brez večjih težav. “Seveda pa bom šla še po poživitveni odmerek cepiva.” Spregovorila je tudi o razlogih, zakaj pri nas nismo dosegli višji odstotek precepljenosti. Razloge vidi v nezaupanju do politike, ki je cepljenje spolitiziralo, do nezaupanja prebivalstva v znanost. Razlog nizke precepljenosti vidi tudi v tem, da imajo mnogi svoja prepričanja, češ, da se lahko tudi brez cepiva obvarujejo pred okužbo, veliko pa je po njenem tudi negativnega populizma. In dodaja: “Če bo nekoč prepovedano nekam vstopiti, ker nisi cepljen, nekatere države že tako ravnajo, se bo moral vsak zavedati, da sam nosi posledice. Sama sicer nisem za takšne drastične ukrepe… Hvala bogu, da cepiva sploh imamo.”Sledil je pogovor o tem, kako pomembno je, da je Slovenija del Evropske unije. “Dokler je neka država članica EU, ima garancijo za to, da morajo posamezne članice delovati v skladu z zakonodajo, da vladavina prava velja.” Žal ji je teženj nekaterih populistov iz posameznih držav članic EU, ki bi radi to skupnost razbili. To opaža tudi pri nas, kjer so še včerajšnji veliki zagovorniki EU danes obrnili ploščo. Pri evropskih temah se je dotaknila tudi svojega poslanskega obiska v Izraelu, skupne evropske kmetijske politike in še nekaterih drugih tem.Ker ima precej izkušenj z delovanjem v evropskem parlamentu, je spregovorila tudi o tem, kako je naša država ves čas od osamosvojitve pridobivala na ugledu. “V zadnjem letu ali dveh pa so bili žal nekateri spodrsljaji na vrhu in tudi zaradi tega je Slovenija pogosto prišla v evropske medije kot sicer, kar pa nam zagotovo ni koristilo.” Omenila je, da so se pojavila vprašanja, kaj se dogajajo s Slovenijo, ali smo še demokratična, ali spoštujemo zakonodajo. Navkljub nekaterim spodrsljajem meni, da smo dobro opravili predsedovanje svetu EU. Naštela je nekaj uspelih projektov. V nadaljevanju se je dotaknila tudi ravnanja predsednika vlade Janeza Janše, ki je bil tudi v zadnji Demokraciji, ki so ga brezplačno prejela naša gospodinjstva, do Ljudmile Novak zelo kritičen, navkljub temu, da je njena NSI del njegove vladen ekipe. “Tudi nekateri njegovi zapisi na twitterju niso bili primerni. Za navadnega državljana, kaj šele za predsednika vlade. To je sprožilo različne komentarje, pomisleke in prepire. Tudi zapleti okrog STA in dveh delegiranih tožilcev so bili škodljivi za ugled naše države v Evropi.” Postavila je vprašanje, ali bi bila omenjena zapleta, ki jih je po njenem zakuhal predsednik vlade, odpravljena, če ne bi prišlo do pritiskov s strani EU. Omenila je tudi nekaj dobrih potez vlade. Dotaknila se je tudi delovanja NSI v vladi, odgovorila na vprašanje, kakšno ravnanje pričakuje od svoje stranke, ko bo šlo za glasovanje o ministru Andreju Vizjaku. “Jaz vem, kaj bi naredila.” Sama meni, da bi moral zaradi vseh izrečenih besed iz prisluhov minister sam odstopiti ali pa bi ga moral k temu pozvati predsednik vlade.Dotaknila se je tudi parlamentarnih volitev, rojevanju novih strank, kaj pomeni projekt Povežimo Slovenijo, kamor vabijo tudi njeno stranko, ki pa bo šla po njenem zagotovo na volitve samostojno. Sama na parlamentarnih volitvah ne bo kandirala, ni se pa še odločila, ali bo kandidirala za predsednico države, k čemur jo mnogi nagovarjajo. “Puščam vrata priprta, ” je odgovorila na naše vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico države. Ob koncu oddaje je povedala, kako doživlja Slovenijo ob 30-letnici samostojnosti, spregovorila par besed o Miklavževanju v času svojega otroštva in tudi o praznovanju božiča, o čemer ni skrivala lepih besed. Vsem pa je namenila tudi nekaj prazničnih misli. Več pa si lahko ogledate v oddaji.Igor Gošte...Več...NSi z veliko večino sprejela osnutek programa za obdobje 2022-202627 novembra, 2021NSi je na digitalnem programskem kongresu z veliko večino sprejela osnutek programa za obdobje 2022-2026, s katerim bo stranka nastopila na prihajajočih državnozborskih volitvah. V njem nizajo ukrepe, s katerimi bi po njihovi oceni okrepili slovensko gospodarstvo ter zagotovili dostopno javno zdravstvo in enakomeren razvoj Slovenije.V osnutku volilnega programa NSi ukrepi za krepitev gospodarstva in dostopno javno zdravstvoOsnutek volilnega programa, ki je akcijsko in delovno naravnan, niza nabor konkretnih ukrepov, ki jih želi stranka izpeljati še v zdajšnjem in nato v prihodnjem mandatu, je že pred kongresom napovedal predsednik NSi Matej Tonin.V današnjem nagovoru udeležencev kongresa je poudaril, da je NSi programsko močna stranka. “Številni gledajo neverjetne rezultate naše ministrske ekipe in se sprašujejo, kako je to mogoče? Odgovor je jasen: ker imamo izdelan program, ki ga lahko začnemo izvajati takoj, ko vstopimo v vlado,” je prepričan.Po besedah Tonina so tudi letos pripravili natančen in realen vladni program za naslednja štiri leta. “Po naslednjih volitvah bomo partnerjem v podpis ponudili koalicijsko pogodbo. Naša ključna zahteva bo ustvariti Slovenijo kot deželo priložnosti in gospodarskega uspeha,” je napovedal.V govoru je izpostavil nekaj ključnih ciljev programa z naslovom Verjamemo v sodelovanje: Delo se mora splačati, javno zdravstvo mora biti vsem dostopno, prihodnost bo zelena ter Slovenija mora biti prijazna mladim in družinam.Programski dokument ukrepe deli na pet vsebinskih sklopov: zeleno socialno-tržno gospodarstvo, dostopno javno zdravstvo, država v službi človeka, vsestranski razvoj posameznika in povezana enakomerno razvita Slovenija.Med drugim predlagajo postopen dvig splošne dohodninske olajšave na 7500 evrov, saj želijo razbremeniti izginjajoči srednji sloj, je v predstavitvi povedal koordinator priprave programa Vid Meglič. Predlagajo tudi t. i. socialni copatek za najbolj ranljive. S tem bi uvedli minimalni znesek dohodka od dela, od katerega prejemniki dohodka ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost.Posebno pozornost namenjajo tudi visokokvalificiranemu kadru, zato se zavzemajo za razvojno kapico pri 4600 evrih in petletno dohodninsko olajšavo za zaposlitev visokokvalificiranih oseb, ki se priselijo v Slovenijo.“Javno zdravstvo na papirju ni dovolj,” je poudaril Meglič. Ukinili bi koncesije in uvedli samostojne nosilce zdravstvene dejavnosti. S tem bi se, kot je pojasnil Meglič, vsak z zdravniško licenco lahko odločil, kje bo opravljal zdravniško prakso. V NSi so prepričani, da konkurenca pomeni boljše zdravstvene storitve, ki pa jih posameznik ne plačuje iz svojega žepa.Napovedujejo tudi ustanovitev agencije za preverjanje kakovosti in standardov v zdravstvu, možno mora biti tudi nagrajevanje po rezultatih dela. Javni zdravstveni zavodi bi po predlogu NSi delovali neprofitno, a po načelih gospodarskih družb.V NSi se zavzemajo za odločen, odgovoren zeleni prehod, ki ne bi ogrožal energetske suverenosti Slovenije in ohranja dostopne cene električne energije. Prepričani so, da lahko Slovenija s postavitvijo drugega bloka jedrske elektrarne Krško postane neto izvoznica električne energije.Kot je poudaril Meglič, je vsak, ki živi v revščini, preveč. Delo daje človeku dostojanstvo, nihče, ki dela, pa ne sme biti reven.Po predlogu NSi bi lahko vsak upokojenec in iskalec zaposlitve zaslužil 350 evrov neto, ki bi se izvzeli iz dohodnine. V NSi se zavzemajo tudi za večji nadzor nad izplačevanjem socialnih transferjev.Na področju pravosodja NSi med drugim napovedujejo v celoti elektronsko poslovanje sodišč. “Sodni spisi se tako ne bodo mogli izgubiti, procesnih rokov ne bo mogoče spregledati. Odmevni primeri ne bodo zastarali,” je cilje programa NSi predstavil Meglič.Napovedujejo program za pomladitev Slovenije. Med drugim predlagajo, da mora država prek posebne jamstvene sheme omogočiti lažje najetje bančnega kredita, pri tem pa mora vsak otrok pomeniti odpis dela dolga, ki naj ga v poplačilo prevzame država.Na področju izobraževanja želijo uravnotežiti pravice in dolžnosti učencev in staršev. Podpirajo stimulativno nagrajevanje najboljših učiteljev in uvedbo javne objave podatkov o zaposljivosti diplomantov po študijskih smereh.Predlagajo tudi spremembo zakona o tujcih, ki bi kot pogoj za pridobitev dovoljenja za bivanje v Slovenije uvedla znanje slovenskega jezika. Prav tako predlagajo, da bi se tujci lahko zaposlovali samo tam, kjer domače delovne sile ni na voljo.Kot je še dodal Meglič, mora EU postati močan svetovni igralec, a tudi odločno zavarovati svoje zunanje meje.Ljubljansko obvoznico bi razširili s tretjim pasom, modernizirali bi železniško omrežje in vsako leto uredili 300 kilometrov novih kolesarskih površin.Pripravili so tudi predloge ukrepov za živo, obdelano in poseljeno podeželje, tudi z vrnitvijo staleža velikih zveri in divjadi na obdobje izpred tridesetih let.Delegati kongresa so potrdili osnutek programa, o vsebinah programa v prihodnje sledi še široka javna razprava, napovedujejo v stranki....Več...Marjan Šarec: Danes govorimo enako, kot smo govorili leta 201827 novembra, 2021Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po v izjavi po sprejetju programa stranke poudaril, da stranka s tem dejanjem prehaja iz strogo opozicijskega delovanja v fazo, ko bodo ljudem predstavili program in se ukvarjali s prihodnostjo. Po njegovih besedah bodo LMŠ volili vsi, ki “želijo konsistentnost, načelnost in si želijo prihodnosti”.Kot je po sprejetju programa Normalizacija. Razvoj. Rešitve., s katerim bo stranka LMŠ nagovarjala volivce na prihajajočih državnozborskih volitvah, dejal Šarec, danes začenjajo obdobje priprav na volitve, v “doglednem času” pa bodo predstavili tudi kandidate za volitve v DZ in ekipo, ki bo z njimi sodelovala. Normalizacija, ki jo poudarjajo v sprejetem, razvojno naravnanem programu po Šarčevih besedah pomeni vrnitev demokracije in neodvisnosti institucij. Prepričan je, da morajo najprej ustvariti pogoje, da bo “Slovenija spet takšna, kot je bila, da se bo spet spoštovala demokracija”.Z opozicijskimi SD, Levico in SAB je sicer LMŠ sklenila sporazum o povolilnem sodelovanju, a na volitvah bo vsaka stranka nastopila samostojno, je spomnil Šarec. Po njegovih besedah se v LMŠ ne ukvarjajo z drugimi strankami, ampak želijo pokazati svoj program ter kako vidijo prihodnost, saj so pred Slovenijo veliki izzivi, med drugim ureditev zdravstvenega sistema, zelena transformacija, ureditev javnih financ, preobrazba gospodarstva in reševanje stanovanjske problematike mladih. “To nas zanima v prihodnosti, metanja polen pod noge se nikoli nismo šli in se ga tudi ne bomo,” je poudaril Šarec.Ob tem je še poudaril, da v stranki “danes govorijo enako, kot so govorili leta 2018”. Po njegovih besedah se, ko so bili v vladi niso oklepali oblasti, po volitvah pa bodo ravnali enako, kot so ravnali v preteklosti. “Imeli bomo visoke standarde, kar je danes, ko nihče ne prevzame odgovornosti, znanstvena fantastika,” je dejal.Že v svojem kongresnem nagovoru je Šarec dejal, da so prakse na levi sredini preživete in v politiki ne moreš delovati tako, da se ne bi nikomur zameril. V izjavi po kongresu je dodatno pojasnil, da mora leva sredina povedati, kje “stvari niso v redu” in jih spremeniti. V državne ustanove so bili imenovani ljudje, ki niso izpolnjevali pogojev, zato je prav, da ljudem vnaprej povedo, da bo treba opraviti menjave, je dejal. Leva sredina je namreč po njegovih besedah skozi leta raje pogledala vstran in hotela biti vsem všečna, zato “smo danes tam, kjer smo, kar pa ne pomeni, da na desni ni nobenega kompetentnega kadra”.13. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Marjana ŠarcaV izjavi za medije je Šarec komentiral tudi izjavo predsednika stranke NSi Mateja Tonina, ki je na današnjem programskem kongresu svoje stranke napovedal, da je prihodnost Slovenije močno odvisna od rezultata njihove stranke na volitvah ter da aktualne vlade nekaj mesecev pred volitvami ne bodo razbijali. Kot je ocenil Šarec, bi, če bi bil konsistenten, Tonin “že zdavnaj izstopil iz vlade in rekel, da se te politike ne gre”. Hkrati je Šarec ocenil, da ni smiselno podpirati ene politike, ob tem pa govoriti, da boš njena alternativa.Hkrati je zavrnil tudi Toninove očitke, da po naslednjih volitvah napoveduje kadrovske čistke, izključevanje, stopnjevanje kulturnega boja in vračanje v preteklost ter Toninovo oceno, da za takšen politični program v Sloveniji 21. stoletja ne bi smelo biti prostora. “Ob tem se lahko samo lepo nasmejem, kajti ve se, kdo v Sloveniji podpira diktaturo, ve se, kdo vztraja v tej vladi in podpira vse tisto, čemur smo priča,” je prepričan Šarec....Več...Karmen Kozmus Ferjan sedla v poslanske klopi16 novembra, 2021Namesto poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je nedavno odstopil s funkcije, je v poslanske klopi sedla Karmen Kozmus Ferjan. DZ ji je potrdil mandat nadomestne poslanke, Kozmus Ferjanova pa se je že pridružila poslanskim kolegom.Kozmus Ferjanova je bila doslej zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi na ministrstvu za finance, hkrati je tudi mestna svetnica v Mestni občini Celje. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je na kandidirala na listi SDS v volilnem okraju Celje I, kjer je zbrala 28,9 odstotka glasov, je razvidno iz sklepa Državne volilne komisije.Nadomestna poslanka, 36-letna Kozmus Ferjanova je bila asistentka pokojne evropske poslanke Patricije Šulin. Poročena je s poslancem SDS Juretom Ferjanom, zakonca pa bosta prvi zakonski par, ki hkrati sedi v poslanskih klopeh.Kozmus Ferjanova bo nasledila Ljuba Žnidarja, ki je podal odstopno izjavo s funkcije poslanca. Kot so tedaj pojasnili v poslanski skupini SDS, se je namreč odločil, da bo profesionalno pot nadaljeval v gospodarskih vodah, v svoji gradbeni stroki. Odločitev je osebne narave, so dodali.Tudi Ljubo Žnidar je bil nadomestni poslanec, in sicer je aprila lani v DZ nadomestil dotedanjo poslansko SDS Jelko Godec, ki je bila imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade. V času, ko Godčeva opravlja to funkcijo, jo bo torej v DZ nadomeščala Kozmus Ferjanova....Več...Anketa: Še 160 dni do volitev v Državni zbor RS14 novembra, 202124. april je kot prvi možen datum za redne parlamentarne volitve izbral predsednik države Borut Pahor in ker je tako do volitev še 160 dni vas v tokratni anketi sprašujemo “Kateri stranki bi nameni svoj glas na naslednjih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije?“.Pravila glasovanjaobiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev.Datum začetka: 14 novembra, 2021 @ 8:40 popDatum konca: 30 novembra, 2021 @ 11:59 popMožne odgovore v anketi generiramo s pomočjo metode Google Alerts in števila zadetkov v obdobju zadnjih treh mesecev pred anketo. Svoj predlog nam lahko posredujete tudi po kontaktnem obrazcu. Če bo enak predlog predlagalo dovolj ljudi, bo naveden med možnimi odgovori v naslednji anketi....Več...Predsednik Pahor bo volitve v DZ razpisal za 24. april…5 novembra, 2021Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum, 24. april, so sporočili iz urada predsednika.Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018....Več...KOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 202121 oktobra, 2021Rezultate zadnje ankete komentira odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić.Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021. Tudi če vlada danes odstopi, bi bile volitve kvečjemu tri mesece prej, zato je že izraz “predčasne volitve”, ki ga uporabljajo levičarske stranke, precej dvomljiv. Gre namreč bolj za politično geslo kot vsebino. Tako očitno razmišlja tudi večina volivcev. V spletni anketi je namreč takega mnenja kar 63 % anketirancev, samo 31 % pa se s takojšnimi volitvami strinja.Ne pozabimo, da so bile zadnje parlamentarne volitve tudi predčasne.A v resnici so se zgodile le kak teden pred rednimi. Izraz “predčasne volitve” je potemtakem samo še politični spin.Tema o odstopu vlade je zato stvar prestiža v politiki. Kazanje mišic levice, ki skuša na ulici prestrašiti politike in ljudi. Tudi minister Aleš Hojs je omenil možnost predčasnih volitev in o tem govori tudi predsednik NSi Matej Tonin. Obe stranki pospešeno zbirata kandidate za naslednje volitve, kar pomeni, da si vladna koalicija v resnici sploh ne želi tako močno ostati v sedlu do zadnjega. Ne bi bilo za izključiti možnosti, da bo premier Janez Janša na hitro odstopil in tako trenutno povsem neorganizirano levico postavil v izjemno težaven položaj, saj strici iz ozadja na volitve sploh še niso pripravljeni.Še vedno namreč ne vemo, kako bo politično sredino nagovorila levica. Trenutno lahko samo ugibamo o imenih liderjev naslednice tovrstnih levičarskih strank s sredinsko masko (DS, LDS, Zares, Zares, PS, SMC, LMŠ).Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve.Janez Janša je tako močan in tako samosvoj politik, da se bo samo on odločil o tem, kdaj in kako bo zapustil politiko. Ne glede na to, kaj si želijo politiki in novinarji. Isto velja za volitve. Samo Janez Janša se bo odločil, kdaj bodo naslednje bodisi redne bodisi predčasne volitve....Več...Anketa: Ste za predčasne volitve?11 oktobra, 2021Ker se vedno več strank spogleduje z vprašanjem ponovnih predčasnih volitev, nas v tokratni anketi zanima vaše mnenje.Pravila glasovanjaobiskovalci lahko v anketi sodelujejo samo enkrat z enega računalnika in IP-naslova;zajeti in priznani bodo glasovi, oddani prek slovenskih ponudnikov telekomunikacijskih storitev;izvzeti so glasovi, če so oddani prek naslovov VPN;tehnične podatke o glasovalcih hranimo vsaj 12 mesecev.Datum začetka: 11 oktobra, 2021 @ 4:20 popDatum konca: 17 oktobra, 2021 @ 8:00 popKOMENTAR ANKETE: Volitve so lahko najprej 24. aprila 2021KOMENTAR: Katero stranko bi volili na naslednjih volitvah?...Več...
