milena_miklavcic_petpredpeto

KOLUMNA: Hlače, Ženske in Tavčar z ”MED GORAMI”

»Kako naj si zategnem pas, če žena nosi hlače?« je eden izmed pregovorov, ki jih lahko v vsakodnevnem življenju slišimo neštetokrat.
Prav tako so se, verjetno le moškim, zapisale nekatere misli, ki so že ponarodele, ob njih se radi nasmehnemo, včasih privoščljivo, včasih sarkastično, včasih pa nam sploh ni do smeha.
Zakaj je na svetu več žensk kot moških?”
“Ker je po svetu več za čistiti kot za misliti!”
“Ženska je res čudno bitje. Kar naprej gleda v ogledalo, samo takrat ne, ko z avtom vozi nazaj!”

“Kaj dela ženska, ko bulji v prazen list papirja?”
“Bere svoje pravice!”
Dve ženski živita v miru le takrat, ko je ena slepa,druga pa gluha.
Ženske so kot gobe: lepše, kot so, bolj so strupene.
Približno v času, ko so predniki kupili prvi radio in televizijo, so bile ženske prisiljene sleči krila in navleči nase kavbojke, saj so veliko bolj praktične pri štihanju vrta, mešanju malte, udarniških akcijah …


Ženske so bile včasih, po drugi strani, prisiljene tudi umreti.
Da je to res, dokazuje Katarina.
Celo življenje je bila vajena, da je oče ubogal njeno mamo na besedo. Pa ne samo to. Mami je prinašal v posteljo zajtrk in jo tudi drugače razvajal. Uboga Katarina je bila prepričana, da bo tudi njen Polde počel podobno. Žal se je zmotila. Malo prej, preden se ji je zazdelo, da bo umrla od lakote, je vzela v roke pero in list papirja in pisala časopisni svetovalki:
»Spoštovani, imam zanikrnega moža, ki ne ve, kako se ravna z ženskami. Danes je že šesti dan, kar sva poročena, njemu pa še ni padlo na misel, da bi mi prinesel zajtrk v posteljo. Prav tako je skril daljinca, da ne morem gledati svoje omiljene mehiške nadaljevanke. Kaj naj storim?«

Znano je, da smo Slovenci narod pesnikov. Znano je tudi, da ljubimo dobro kapljico. Dejstvo je tudi, da smo nori na popotništvo, vrtičkanje, hribolazništvo in vsakdo vam bo pritrdil, da smo obsedeni s politiko. Dokazano je tudi, da smo  ljubitelji samomorilstva in v vsaki Guinessovi knjigi bi moralo pisati, da napišemo več knjig, kot jih preberemo.
»Zakaj bi torej ne mogli biti še narod copatarjev?« sem razmišljala nekega sončnega dne, medtem ko sem opazovala rdeče, rumene, rjave liste, ki so, že malo uveli, šumeli pod mojimi koraki.
No, če povem po pravici, mi tale stvar s copatarstvom ni povsem jasna. Vem, na primer, kdo je in kaj počenja Muca Copatarica. Nekako bi se strinjala, da so copati pomemben del naše garderobe, zlasti jeseni in pozimi. Doma jih imamo vsaj deset. Četudi so pošvedrani, se od njih stežka ločim. Pa ne vem, zakaj je tako. Trenutno uživam v mehkih in udobnih, ki sem jih dobila za rojstni dan. Tisti, ki mi jih je kupil, je pozabil odlepiti ceno. Kljub temu da so mi za številko preveliki, sem sklenila, da jih obdržim. Samo še kraljice si lahko privoščijo copate za 35, 34 evrov!
Danes, že zarana, se mi je po glavi motalo malce naivno vprašanje: imajo tudi moški radi copate?

Hihihihi, ali lahko takšnim brez zlonamerne slabe vesti rečem – copatarji?
Tako kot so ljubitelj čokolade – čokoladarji, ljubitelj kruha kruharji ali ljubitelj makaronov -makaronarji.
Je pa zanimivo; moška oblika ”biti copatar” ima dokaj negativen prizvok, nasprotno pa so ”copatarice” nekaj ljubkega, prijaznega, muckastega, ustrežljivega, mar ne?
Za Patti Smith bi težko rekla, da je copatarica.  Kot zelo uporna punca je že leta 1993 zapisala: “Celo otroštvo sem se upirala vlogi zmedene kikle opremljene z etiketo junakinje. Namesto tega sem iskala nekoga, ki bi križal te spolne meje. Nikoli si nisem želela biti Wendy, temveč bolj Peter Pan.”
Nosila je hlače, namesto 50 krinolin, sovražila je ženske sobe, trudila se je, da zatre vsako žensko vedenje, ki se ga je naučila od svoje mame.
Ne glede na to in kljub temu, da so bili vsi njeni vzori in heroji moški, je Patti Smith formulirala feministično verzijo življenja na robu rock’n’rolla z njeno svobodno formo in njeno vizijo sebe kot ženskega Mesije. Žal se je v nekem prelomnem trenutku upognila pod težo vzdrževanja te možačaste osebe …

Človek ne more verjeti, da se je čez noč prelevila v žensko, ki neskončno ljubi materinstvo in gospodinjstvo.

Zakaj se moški in ženska sploh privlačita? Mar drži, da so na splošno moški z ženskami zato, ker jim te lahko ponudijo nekaj, česar sami nimajo?
Jih ženske privlačijo zato, da se z njimi lahko uravnovesijo, ljubijo in rastejo?
So ženske z moškimi zato, ker v njih vidijo določeno stabilnost in varnost, napredek, delovanje, akcijo, disciplino?

Poleg vsakodnevnega seksa, seveda.
Roko na srce: enako nemogoče mi je v popolnosti razumeti ženske in moške danes, kot mi jih je bilo nemogoče dojeti leta 2006, ko je tole pisanje nastalo.


Milena Miklavčič, zapisovalka čisto vsakdanjih zgodb, zdravo kmečko dekle, ljubiteljica drobnjakovih štrukljev z rozinami. Piše tudi svoj blog Jutri 2052 in ima svojo spletno stran milenamiklavcic.com.

DELITE
Pomakni se na vrh