KOLUMNA: Vrednote
Podjetnik Aleš Krančič: ”Vedno znova sem presenečen, kako uspe nekaterim prepričati ljudi, da glasujejo proti samim sebi.”
Vrednote se v ”drobnem tisku” razlikujejo od posameznika do posameznika. Spominjam se sogovornikov, mnogi so se rodili še v prvi polovici 20. stoletja, ki so mi razlagali o svojih izkušnjah pa tudi o vrednotah. Njihov odnos do njih je bil zanimiv, morda celo vreden posnemanja. Prve so bile takšne, da se jih je bilo treba držati in niso trpele ne ugovora ne kompromisov, pri peščici pa so bili pripravljeni sesti za mizo in pomožvati o razlogih za in proti. Ali je pravično od soseda sredi noči, ko nihče ne vidi, odpeljati brano, ki ti jo je ta sosed ukradel? Ali si oče, ki te je vse otroštvo zverinsko pretepal, zasluži spoštovanje, kot ga veleva četrta božja zapoved ”Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji”?
Kot pijanec plota
Ljudje se svojih navad, so dobre ali slabe, po navadi držimo ”kot pijanec plota”. Ne zavedamo se, da s tem hote ali nehote vplivamo tudi na družbo, v kateri živimo in posredno na celotno človeštvo.
O vrednotah sem že večkrat pisala. Za osnovo nam služi ”deset zapovedi”, ki so hkrati tudi nekakšen seznam moralnih in etičnih zapovedi. Po krščanskem verovanju so bile te zapovedi dane Mojzesu na gori Sinaj. Med njimi so tudi takšne, ki bi se jih morali držati vsi, smo verni ali ateisti: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne želi svojega bližnjega žene! Ne želi svojega bližnjega blaga!
Pa se jih ne! Zato je tako, kot je. Še huje: če ljudje začutijo, da bi imeli od teptanja vrednot koristi, mirno pogledajo skozi prste.
Zakaj vrednote sploh obstajajo?
Vrednote, ne glede na to, kakšne so, nam služijo kot notranji kompas, ki usmerja naše odločitve in dejanja. Pomagajo nam določiti, kaj je za nas pomembno in kako naj bi živeli, da bi nam bilo dobro na zemlji. Pomagajo nam razumeti, kaj je prav in kaj narobe. Odločilno prispevajo k medsebojnemu razumevanju. Tam, kjer si delijo podobne vrednote, se lažje povežejo, sodelujejo in razumejo.
Vrednote so pomemben del kulture in identitete ne le družine, tudi vaške in mestne skupnosti, ne nazadnje tudi narodov. Nobena skrivnost ni, da so vrednote iz Evrope bistveno drugačne od vrednot v državah, kjer je, na primer, odnos do žensk še zmeraj enak kot v 15. stoletju.
Kaj polagamo na srce otrokom?
Pravijo, da kar se Janezek do 12 leta starosti nauči, to vse življenje zna. Zato je še kako pomembno, da mu v tem zgodnjem obdobju položimo na srce tiste vrednote, ki mu bodo pomagale, da bo, ko bo odrasel, dober in pravičen človek.
Prav je, da ne pozabimo niti na spoštovanje temeljnih vrednot, kot so človekove pravice, enakost in pravičnost. Otrok se mora že zgodaj naučiti, da je ena večjih vrednot, s katero ga opremimo za življenje ta, da se bo znal pogovarjati in poslušati drugače misleče, da ne bo zaverovan le v svoj prav. Ker takšne, zelo egoistične ”vrednote”, ki so danes popularne, vodijo v maloro.
Je evtanazija vrednota ali zlo?
Pogosto, zlasti zadnje čase, se sprašujem, zakaj, za vraga, so si vrednote, ki jih imamo, tako različne med seboj. Kar je, po mojem, skregano z vsako logiko, saj ne morem razumeti, da obstajajo ljudje, ki bi tiste, ki so bolni, ostareli, ki so ”nekoristni” invalidi, z lahkoto poslali v smrt.
Prepričana sem, takšna je pač moja vrednota, da je vsakršno pospeševanje smrti etično nesprejemljivo, da je vsako življenje dragoceno, zato ga je treba spoštovati. Z evtanazijo pa bi kršili tudi božjo zapoved “ne ubijaj.”
Družba, v kateri živimo, je že tako in tako polna zlorab, manipulacij, prepletena je s sociopati. Zato obstaja tudi utemeljen strah, da bi se evtanazija lahko zlorabljala v zle namene. Si tega res želimo?
Zavedam se, da ima slehernik pomemben vpliv na oblikovanje vrednostnih sistemov. Vrednote, ki se prenašajo skozi generacije, se kalijo skozi družino, vero, odnosu do svobode, do enakosti v družbi, pred zakonom, itd. Ste se že kdaj vprašali, kakšen vpliv imajo na vaše vrednote tudi mediji? Televizija? Resničnostni šovi? Všečni politiki, zlasti takšni, ki vam obljubljajo med in mleko, potem pa vas s kolom po glavi? Se znotraj družine pogovarjate o vrednotah? Veste, katere od njih so pomembne vašim otrokom?
Milena Miklavčič, zapisovalka čisto vsakdanjih zgodb, zdravo kmečko dekle, ljubiteljica drobnjakovih štrukljev z rozinami. Piše tudi svoj blog Jutri 2052 in ima svojo spletno stran milenamiklavcic.com.
