Primerjamo po javnomnenjskih raziskavah prve štiri kandidate za predsednika države. Urednik spletne Domovine Rok Čakš je za vsakega nanizal razloge za in proti. Kandidatom smo zastavili tudi serijo vprašanj, na katera so nam – z izjemo Anžeta Logarja – odgovorili. (Namesto njega smo po najboljših močeh odgovorili sami.)
“Natančna vprašanja namreč hitro pokažejo, kateri od favoritov je posamezniku bližji po razmišljanju. Zaradi narave kampanje namreč vsi malce skrivajo svoje nazore, da bi bili sprejemljivi čim večjemu krogu volivcev,” v uvodniku piše Tino Mamić.
Zmaga se nasmiha Anžetu Logarju, ki je zaradi kampanje izredno obremenjen. Tako zelo, da za Domovino v zadnjih tednih ni mogel najti niti ene kratke urice za video soočenje. Čeprav je še v nedeljo na komercialni televiziji govoril, da se bo udeležil vseh soočenj. Verjetno gre za taktiko in noče odgovarjati na neprijetna vprašanja, kar je seveda posredna pohvala našemu mediju.
Intervju Petra Meršeta z Igorjem Lukšičem ste lahko prebrali že na spletu, a na papirju se bere drugače. Klasična vprašanja socialne demokracije so izginila z dnevnega reda. – Jaz sem za ministra predlagal dva doktorja znanosti in magistra znanosti. – Ljudje so zelo zbegani, ker med strankami težko najdejo prave razlike. – Slovenci mislimo, da politike ne potrebujemo, zato z državo ne znamo delati. – Problem slovenske levice je »levičarjenje«. – Potencialno lahko Levica škodo Sloveniji naredi tudi zdaj.
Luka Svetina je v Vroči temi gostil Dimitrija Rupla in Jeleno Juvan. Pogovor si lahko v Domovini preberete v obliki članka.
V članku Levica je strokovne kadre prejšnje vlade “kaznovala” s premestitvijo na Urad za migracije pa je Luka Svetina raziskal premestitve nekaterih kadrov prejšnje vlade: “Javno obelodanjena revizija zaposlitev v državni upravi v času Janševe vlade je bila predstava za javnost, na Ministrstvu za delo pa so strokovne kadre iz kvote NSi in ukinjenega Urada za demografijo zaposlili s pisanjem vlog za ukrajinske begunce in drugimi deli na Uradu za migracije. Poraja se vprašanje, zakaj Levica dela z begunci in migranti ni zaupala lastnim kadrom.”
V knjižnih priporočilih Luka Lisjak Gabrijelčič v branje priporoča knjigo, ki odgovarja na vprašanja o dogajanju v Evropi v zadnjih tridesetih letih, npr.: Kako so se v zadnjih treh desetletjih spremenile medsebojne predstave in predsodki obeh delov celine? Lahko govorimo o novi delitvi med Vzhodom in Zahodom? Alenka Puhar pa priporoča knjigo, ki sploh še ni izšla.
V kolumni “Manj je več” Tino Mamić piše o tem, kako je postal “digitalni minimalist”: “Ugotovil sem, da je internet in njegova poosebitev, telefonček, podoben veliki knjižnici. V njej najdeš vse, kar potrebuješ. A vendar je ne nosiš vedno s seboj. Je namreč prevelika. Podobno je s telefončkom, tudi ta je preveliko breme za človekovo duševnost, da bi ga venomer nosil s seboj.”
Gregor Čušin v svoji redni šaljivi rubriki Slikovito razmišlja ob sliki Andyja Warhola Che Guevara:
– A pa ni bil on zdravnik?
– Che? Bil. In je po prevzemu oblasti vodil posebne operacije, če me razumete.
– Ne razumem.
– Na oni svet jih je spravil več, kot vsi zdravniki skupaj. Kasneje pa je prevzel vodenje kubanske centralne banke.
– A tudi na to se je spoznal?
– Hja, levaki se tako ali tako spoznajo na vse. Ampak ne: le narobe je slišal, ko je Castro na seji vlade vprašal, če je tu kak ekonomist. Che je slišal »komunist«, pa je dvignil roko in nehote prevzel službo.
Vse to in še več v 68. številki Domovine, ki izide v četrtek, 20. oktobra.
Celoletna naročnina stane 129 € (v trafiki 148,80 €). V prosti prodaji je cena ene številke 3,10 €. Jesenska akcijska cena celoletne digitalne naročnine: 99 €69,30 €.
Ne pozabite: Domovina je edini tiskani medij v državi, ki mu naklada nenehno raste.
