Naš tokratni gost Andrej Dolšina je odraščal v Zagorju v veliki krščanski družini očeta pismonoše in mame gospodinje. Na svoja otroška leta ima lepe spomine. Pove pa, da so imeli vsi otroci svoje obveznosti. Zanimivo je, kako so se umivali. “V eni vodi najprej “ta mali” v manj umazani, potem “ta veliki” in tako smo vsi prišli na vrsto.” Po osnovni šoli se je Andrej izučil za veterinarskega tehnika. Kot veterinarski tehnik je dobršen del svoje poklicne kariere tudi deloval. Ta poklic je vzljubil tudi zaradi tega, ker so imeli doma vedno domače živali, zato ne čudi, da jih ima na svojem malem posestvu na Izlakah, kjer živi, tudi zdaj. V oddaji nam je povedal, kako in kdaj se je vključil v slovensko pomlad. Še vedno je ponosen na to, kar nam je v tridesetih letih uspelo. Sam je bil med ustanovitelji krščanskih demokratov v Zagorju in jih vse do združitve z Slovensko ljudsko stranko tudi vodil.
Kasneje je bil skupaj z zdaj žal že pokojnim dr. Andrejem Bajukom, ki ga zelo ceni, soustanovitelj Nove Slovenije, katere član je še vedno. Ni pa več toliko politično aktiven, kot je bil pred leti, ko je bil tudi dolga leta zagorski občinski svetnik. Andreju pa ni ljuba le politika in delo z živalmi, zelo rad ima poglobljene pogovore skupine tako imenovanega omizja, ki se je redno sestajala v Zagorju. “Žal mnogih ni več in so verjetno odšli v nebesa,” nam pove. Del njegovega življenja- poleg žene, treh sinov in vnukov, je tudi vsakoletno romanje k Mariji Zvezdi v Novo Štifto. Če si boste oddajo ogledali v celoti, boste slišali tudi, da je Andrej tisti, ki se lahko pohvali ali pošali, da je celo papežem napisal nekaj govorov. Že vrsto let je Andrej član izlaške gledališke skupina, ki zadnja leta deluje pod taktirko Jožeta Krajnca. Sam pa je s skupino- z manjšimi ali večjimi vlogami- sodeloval tudi v kakšnem slovenskem filmu. Med drugim v filmu Kajmak in marmelada. Zadnja leta se posveča tudi slikarstvu, ki mu gre dobro od rok in čebelarstvu. Slišali boste tudi, kje želi unovčiti turistični bon. Več pa v oddaji.
