Sašo Vučko je nosilec mojstrskega pasu v kikboksu, kjer je dosegel tudi svoje največje športne uspehe. Ko se je športno upokojil, se je podal v politiko. Brez političnih izkušenj, a s polno energije, ki jo izkazuje tako na mestu predsednika sveta KS Izlake, kot pri delu zagorskega občinskega svetnika, kamor je bil izvoljen prek liste LMŠ.
V prvem delu pogovora v prostorih KS je beseda tekla o tem, kaj se dogaja s prenovo nekdaj znamenitih Medijskih toplic. „Na začetku je bilo veliko dogajanja. Vesel sem bil, da se je ta saga z mnogimi dražbami končala in tudi presenečen nad odzivnostjo novega lastnika in začetnimi deli…., potem pa je zadeva zamrla,“ nam pove in pove še nekaj zanimivosti povezanih z Medijskimi toplicami. Med drugim s tamkajšnjo neurejeno avtobusno postajo, nevarnimi starimi platanami, pri katerih se veje lomijo že ob malo močnejšem vetru in obilnejšemu sneženju, kar predstavlja veliko nevarnost za vse, ki se tam nahajajo peš ali se vozijo. Žalostno je, da na mnogih mestih, ne le pri toplicah, ni urejenega prehoda za pešce. „Žal občina ni poskrbela za infrastrukturo. Predpogoj za prehod za pešce je, da je na vsaki strani cestišča pločnik,“ nam pove, kar mnogi ne vedo, misleč, da mora za vse to poskrbeti država. Na ta pereč problem varnosti v cestnem prometu je bila občina s strani krajanov in KS že večkrat opozorjena, a se dolga desetletja ni še nič premaknilo. Ravno tako na Izlakah niso bili ponekod uslišani, ko se je zarisala trasa kolesarske poti, ki bo šla od Izlak do Zagorja. Na najbolj izpostavljenem in nevarnem odseku trase v Zelencu, kjer bo kolesarska steza prečkala regionalno cesto (in še na vsaj desetih mestih), so predlagali nadvoz. Žal niso bili uslišani.
Vučko je nadaljeval pogovor še z razočaranjem nad slabim stanjem nekdanjega Medijskega gradu, kjer je otroška leta preživljal Janez Vajkard Valvasor, ki propada in krušeče ruševine gradu vse bolj ogrožajo obiskovalce tega sicer lepega kotička Izlak. Povedal je še, s kako malo sredstvi upravljajo krajevne skupnosti in tudi, s kako slabimi lokalnimi cestami se soočajo po celotni občini. Tudi zato je aktiven pri delu občinskega sveta, kjer pa so očitno prioritete županove ekipe drugje. Za nameček pa je veliko obljubljenih občinskih projektov padlo v vodo; od novega wellness centra na Selu, do nove knjižnice, projekta Zagorski biser v Toplicah, novih stanovanjskih blokov in še bi lahko naštevali. Tudi to, da celo edini pokriti bazen v občina, na Izlakah, v domu starejših, ne obratuje več. Kar je škoda, saj so ga koristili tudi osnovnošolci in drugi občani, ne le stanovalci doma. „Občina se je na začetku res lepo razvijala. Veliko tudi zaradi denarja iz naslova zapiranja rudnikov. Potem pa so začeli prepotrebni projekti zastajati. Prenova telovadnice v Toplicah je tipični primer tega,“ pove. Kar drži. Od obljubljenega je bilo uresničeno bolj malo. Veliko pa je tako imenovane občinske promocije za projekte, ki niso tako pomembni ali pa jih celo izvedejo krajani sami. Ne le zagorska, mnoge obline pri nas veliko proračunskega denarja namenijo za lokalne in druge medije, kjer se ponavadi glas o neuspelih projektih potem kar nekako izgubi. Teh pa je resnici na ljubo veliko. Tudi zaradi tega Vučko vse bolj razmišlja, da bi v super volilnem letu 2022 kandidiral za župana.
Povejmo, da je v Zagorju ob Savi Matjaža Švagan, ki je tudi podpredsednik Državnega sveta, župan že sedmi mandat zapored. Tisti, ki ga nagovarjajo h kandidaturi menijo, da je čas za spremembe. Na naše vprašanje, ali se mu zdi, da se v zadnjih letih sosednje Trbovlje bolj razvijajo kot Zagorje, nam je odgovoril: „Če sem iskren, pa živim v občini Zagorje ob Savi, se mi zdi, da nas je sosednja občina Trbovlje kar dodobra prehitela. Niso obstali na starih lovorikah, ampak so šli z razvojem naprej. Ne rečem, da se v Zagorju ne dogaja nič, mogoče smo se samo malce upehali in moramo na novo zajeti sapo in morebiti s sveže energijo zapeljati kakšne projekte naprej. Dokončati odrte, potem pa se lotiti predvsem infrastrukture.“
Zanimive pa so tudi njegove besede o tem, kako vidi Slovenijo po tridesetih letih: „Jaz sem ponosen na našo državo. Kakorkoli, naša je. Stare stvari in prepire pa bi morali pustiti za sabo in iti skupaj naprej.“
Božično-novoletne praznike bo preživel v krogu svoje družine, nam pa je namenil nekaj lepih prazničnih besed: „Tudi sam vam želim lepe božične praznike, ponosen spomin na dan samostojnosti in enotnosti in vse lepo v letu 2022.“
Igor Gošte