Ko nenormalno postaja normalno
Vedno bolj ugotavljam, da je biti novinar – vsaj za tiste, ki imajo vest – danes največje prekletstvo. Že dolgo ne pišejo o tem, kaj se v resnici dogaja, temveč nas prepričujejo o neki izkrivljeni in popačeni Potemkinovi stvarnosti, ki nima veze z realnostjo.
Nedavno nas je pretresla vest, ki je prišla iz Kenije. Tamkajšnja policija je med preiskavo sekte, katere privrženci naj bi bili izstradani do smrti, izkopala najmanj 21 trupel. Voditelj kulta Paul Makenzi Nthenge naj bi jim ukazal, naj stradajo, da bodo “srečali Jezusa”. S stradanjem naj bi se tudi izognili “apokaliptičnemu prekletstvu”. Privrženci kulta so do smrti izstradali tudi lastne otroke.
Ob tej novici sem se spraševala, kam je izginila zdrava pamet? Kako je mogoče, da tudi izobraženi posamezniki ne spregledajo sociopata in manipulatorja? Ne v Keniji ne pri nas?
Spraševala sem se, kako je mogoče, da se sodoben človek, ki mu je umetna inteligenca v vedno večjo oporo, sploh lahko spusti na raven srednjega veka, ko so lovili čarovnice in jih kurili na grmadi. Mar res drži, da je za marsikoga resnica zgolj to, v kar verjame?
V dneh, ko praznujemo svetovni dan knjige, ko se knjigam bolj kot bralci, ki jih je iz leta v leto manj, posvečajo založniki, berem, da so bile Stožice nedavno tega polne do zadnjega kotička zaradi Halida Bešlića. Prvič sem slišala zanj. Branje knjig mi ”zavira” širši pogled na svet. Kaže, da bom kmalu edina?
Žiga Turk je zapisal: «Otroci in odrasli se razlikujejo po tem, da odrasli prevzemajo govornost za svoje odločitve, otroci pa vedno najdejo izgovor, da je kriv nekdo drug.«
Ob njegovih besedah sem se bridko nasmehnila. Kaže, da živimo v državi, v kateri je polno nedoraslih otrok. Že leto in dan poslušamo, da je za vse, kar je narobe, kriv Janša. Samo zaradi njega ta vlada strelja kozle kot po tekočem traku, haha! Naši predniki so pogosto molili za zdravo pamet. Spet bo treba, sicer nas bo pobralo!
Jurij Paljk v svojem prečudovitem intervjuju: «… A jaz bi umrl, dobesedno in to ni metafora, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku. Da, umrl bi, tako je vraščen slovenski jezik v mojo bit, molim in pišem poezijo samo v slovenskem jeziku, to pa je najgloblje, kar sem kot človek sploh sposoben storiti. To je moja dolžnost. Če me vprašate, če se splača biti urednik Novega glasa, vam takoj povem, da se zaradi denarja gotovo ne splača, o čemer priča cela truma naših sodelavcev, ki je odšla v službo drugam, a boriti se za vsako besedo, za vsakega bralca, za dostojno mesto kristjana v še tako razdrobljeni današnji družbi, to pa je nekaj, mar ne?«
Toplo vam polagam na srce; preberite si tudi preostanek intervjuja.
Živimo v čudnih časih. Čedalje več je učencev in dijakov, ki imajo pri učenju težave in zato jim posebna komisija izda odločbo. Specialni pedagog Marko Juhant pravi, da imajo nekateri otroci zaradi odločb in prilagoditev šolskih obveznosti včasih tudi neupravičeno prednost pred drugimi pri vpisu na srednje šole in fakultete. V šolskem letu 2018/19 se v osnovnih šolah po Sloveniji izobražuje 183.892 otrok, od tega jih je imelo 12.054 odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, kar predstavlja 6,55% celotne populacije. Skupno so bili ti otroci deležni 45.040 ur dodatne strokovne pomoči. So ti otroci, ko odrastejo, lažje vodljivi? Hitreje podležejo manipulacijam, ki smo jih dnevno deležni tako s strani družabnih omrežij, medijev, s strani politike, reklam?
Matjaž Napast: «Se elite zavedajo, kaj delajo, ko običajnim ljudem nabijajo podnebne davke na avte in stanovanja?«
Kakšen je odgovor na to vprašanje?
Morda ta: «Ja, elite se zavedajo, da z lahkoto manipulirajo, široke ljudje množice se pa ne, da so zmanipulirane?«
Svetovni splet in družabna omrežja so preplavile fotografije zrelih moških, ki se obnašajo kot dojenčki, pa takšnih, ki zase menijo, da so majhne punčke, zato se tudi igrajo s punčkami. Skratka, tam so fotografije moških, ki se – ker jim duša tako govori – vračajo v svet čisto majhnih otrok in v njem vztrajajo, češ da imajo vso pravico zato.
Skratka, ni čudno, ker svet drvi v prepad, ker je nenormalno postalo normalno.
Resno razmišljam, kaj se dogaja s človekovo zdravo pametjo?
Milena Miklavčič, zapisovalka čisto vsakdanjih zgodb, zdravo kmečko dekle, ljubiteljica drobnjakovih štrukljev z rozinami. Piše tudi svoj blog Jutri 2052 in ima svojo spletno stran milenamiklavcic.com.
