Da brez medijev ne moreš zmagati na volitvah, je povedal dr. Bernard Nežmah, sociolog in profesor na Filozofski fakulteti ter Fakulteti za medije ter dolgoletni kolumnist Mladine.
Nekaj utrinkov iz intervjuja: “Volilna kampanja je bila reklamna, ne volilna. – Golob je kandidiral kot ne lev ne desen, malo kristjan in malo libertin. – Nasmejan obraz velja za vstopnico v medije. In tega so se držali vsi iz koalicije KUL, ki bi sicer morali imeti čemerne obraze. – Velika zmaga napoveduje poraz Goloba na naslednjih volitvah. – Lahko imate sto organizacij, ki so bolje organizirane, bolj propulzivne in miselno angažirane, a brez medijskega vzvoda vas ni.”
Ni problem, če padeš. Problem je, če se ne pobereš.
Tino Mamić v komentarju piše o razočaranjih desnih volivcev ter o tem, kako lahko desne stranke izkoristijo naslednja štiri leta za preporod. V zapisu ob razkolniku, in ne prazniku, 27. aprilu pa razmišlja o tem, kako nas dan upora proti okupatorju deli, namesto da bi nas povezoval. Dan upora v zgodovinski kontekst postavi Blaž Čermelj: “Protiimperialistična fronta se je v Osvobodilno fronto (OF) preimenovala in se začela tudi z orožjem boriti proti nacistični Nemčiji šele, ko je ta napadla Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941.”
V vroči temi dve kolumni Rajka Podgorška: “Obravnava zmage Roberta Goloba na nedeljskih volitvah s strani nekaterih tujih medijev daje vedeti, da se narativi tujih novinarjev pravzaprav ne razlikujejo od tega, kar slovenskim medijskim potrošnikom prodaja naš domači medijski konglomerat. Tu ima desna sredina priložnost, da v naslednjih letih zadevo obrne.”
“Dejstvo je – in to povejmo naglas –, da je nemajhen del ne samo kulturnih katolikov, ki ne hodijo redno k maši, temveč tudi nedeljnikov volil Roberta Goloba.”
Intervju z nadškofom Corrientesa, argentinskim slovencem, Andrejem Stanovnikom: “Sekularizacija je fenomen, ki je zdrav, ker ustvari potrebno ločitev med tem, kar je začasno, in tem, kar je večno. – Človeška zgodovina priča o premagovanju bratomorne vojne po edini možni poti: odpuščanju sovražniku, spravi z njim in popravljanju povzročene škode.”
Gabriel Kavčič komentira Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: “Gre za temeljno nasprotje, ki se pojavi v zdravniškem poklicu: pomoč pri uničenju namesto zdravljenja in reševanja življenja.”
Eva Markovič piše o tem, česa se možje najbolj bojijo; Mateja Kropec Šega o življenju na Zemlji ter o delu z zemljo; Sanja Saje pa o tem, kako je s svojo materinsko lenobo spodbudila hčerino ustvarjalnost.
Za češnjo na torti: Tazadnja in Slikovito. Sploh Tazadnja se je v Domovini 46 še posebej izkazala in nas je nasmejala do solz.
Domovina izide v četrtek na 68 barvnih straneh. Na voljo je v vseh prodajalnah časopisov. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.
Naročila pa tudi na spletu: www.iskreni.net/trgovina/naroci-se
Celoletna naročnina stane 129 evrov, v prosti prodaji pa je cena ene številke 3,10 evra.
Ne pozabite: Domovina je edini tiskani medij v državi, ki mu naklada stalno raste.