Naš tokratni sogovornik Aleš Gulič je odraščal v družini Bronislave in Vekoslava Guliča, ki sta bila v Trbovljah znana učitelja. Njuna medvojna zgodba, ki sem jo pred leti posnel na ETV, je pretresljiva. Vekoslav je svoja težka leta v izgnanstvu popisal v knjigi Zadnji trio, Bronislava pa je pregovorila o trpljenju v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Tako kot njegova starša, se je tudi Aleš na začetku svoje poklicne poti zapisal učiteljevanju, kasneje pa je dolga leta deloval na takratnem Radiu Trbovlje, kjer je opravljal različna dela. Bil je direktor, urednik, novinar, terenski reporter … Bil je tudi prvi, ki je leta pred osamosvojitvijo (okrog leti 1985-86) vpeljal redno radijsko versko oddajo. Par besed je povedal tudi v času osamosvojitve in raketiranja oddajnika na Kum v času osamosvojitvene vojne. Takrat je bila radijska ekipa zelo aktivna in marsikomu v moralno oporo. Gulič ima tudi status veterana vojne za Slovenijo. Prepričan je, da so bila leta pred osamosvojitvijo medijem bolj naklonjena kot danes: “Takrat so medije stiskali, danes jim ne dajo denarja.“
Aleš Gulič je močno vpet tudi v delovanje skupine Laibach, zato ne čudi, da je bila oddaja posneta v Delavskem domu Trbovlje pod znamenito fresko, ki je povezana s skupino in v stavbi, kjer je skupina večkrat nastopala in praznovala svoje obletnice. Marsikaj zanimivega je povedal tudi o nenaklonjenosti aktualnega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija do omenjene skupine, ko pri odločanju o tem, ali kdo prejme državna sredstva ali ne, ne pretehtala strokovna, ampak politična odločitev. “Mislim, da so Laibach tej vladi trn v peti zaradi zgodovinskih razlogov, ker so se z državo kot tako in nasprotovanjem državi, tisti prejšnji, ukvarjali precej prej, kot sedanji oblastniki, ki so bili takrat člani komunistične partije,“ pove Gulič.
Aleš se je tako kot mnogi njegovi kolegi in kolegice (Bogdan Barovič, Barbara Žganjar, Melita Župevc …) iz Radia Kum Trbovlje preselil med politike. Bil je eden takrat bolj znanih poslancev državnega zbora, ne le zaradi stila oblačenja. “Zdaj so tam vsi v kravatah, ampak “houdre“ je houdre, karkoli mu daš, ali oblečeš,“ izpusti eno znano zasavsko oznako za neotesance. Komentiral je tudi obletnico smrti dr. Janeza Drnovška. O njem je med drugim povedal: “Dandanes nam manjka predvsem njegov način političnega delovanja.“
Dobršen del oddaje se je sukal tudi okrog delovanja zadnjih dveh vlad, Šarčeve in Janševe. O nobeni nima dobrega mnenja. “Nič kaj pozitivnega ne morem reči o nobeni vladi. Je bila pa stvar pod Šarcem vsaj bolj mirna, do ljudi bolj prijazna. Zdajšnja vlada je prejšnjo rušila, da je lahko ugrabila kovid, ker je vedela, da bo z njim služila in raubala“ nam pove in ob koncu par besed spregovori tudi o vojni na evropskih tleh. Oddaja je bila namreč posneta ravno na dan, ko se je Rusija odločila za okupacijo suverene države Ukrajine.
Igor Gošte