Tadeja Brankovič s hčerko Mašo in sinom Rožletom živi v Cerkljah na Gorenjskem. Je ena naših najuspešnejših biatlonk, ki je bila na kar štirih zimskih olimpijadah in dvanajstih svetovnih članskih prvenstvih. Na tekmah svetovnega pokala je med letoma 1995 in 2011 šestkrat stala na stopničkah. V svetovnem pokalu je osvojila dve drugi in štiri tretja mesta. Ko je bila na svoji četrti olimpijadi v Kanadi, je bila že mamica mali Maši. Pred nekaj meseci je napisala svojo prvo knjigo z naslovom Peta olimpijada, ki je zapis njenega življenja. Njena peta olimpijada tokrat ni športna, ampak je njen boj z rakom, ki mu ne pusti, da bi ji ušel iz vajeti. Spremljali boste, kaj je zanimivega je povedala na predstavitvi knjige v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje.
Med drugim nam je predstavila svoje športne začetke, ko je bila sprva smučarska tekačica, čeravno ji je njen prvi trener že po prvem treningu grobo dejal, da se nima časa z njo odgovarjati. “Še vedno tega nisem pozabila,“ pove in doda, da so bili na srečo njeni drugi trenerji iz drugačnega testa in so v njej videli nadarjeno in predvsem vztrajno športnico, ki nikoli ne popušča. Povedala je, kako se je morala čez noč odločiti za nov šport, za biatlon, v katerem je po osmih letih trdega dela prvič stala na stopničkah svetovnega pokala. Vse pa ni šlo gladko. Že v času odraščanja je morala pristopiti k hormonskemu zdravljenju, ki jo je vsaj na začetku precej ustavilo pri športnem razvoju. A se ni prepustila in se skalila v eno naših najboljših biatlonk vseh časov. Marsikaj zanimivega je povedala tudi o zakulisnem dogajanju v športu, o tem, da so športniki že tudi pred korono živeli v nekakšnem mehurčku. Za Tadejo pa je bil čas korone še v marsičem drugačen od drugih. V tem času se je namreč srečala z rakom na dojki. Še vedno se dobro spomni medicinske sestre na onkologiji, ko je bila diagnoza postavljena in je bila pred začetkom zdravljenja: “Ko ste enkrat pri nas, je dobro. Takrat ste na varnem.“ Te njene besede je ponotranjila in se predala zdravljenju. Najprej operativnem posegu, potem kemoterapiji, zdaj pa poteka še hormonska terapija. Zaupala nam je, kako hudo je bilo, ko ji je med tem časom umrla babica, ki se je ravno tako zdravila za rakom. Tadeja je v tem času našla oporo pri hčerki in sinu s posebnimi potrebami, trdno pa ji je bila v pomoč tudi njena mami.
Ob koncu pogovora je bila zelo kritična tudi do ruskega napada na Ukrajino, kjer je med mnogimi drugimi umrl tudi mladi biatlonec. Sama pa je prek onkoloških bolnikov aktivno vpeta v humanitarno pomoč za otroke iz Ukrajine.
V Zasavju pa smo počaščeni, da je ravno Tadeja častna pokroviteljica našega 11. zasavskega humanitarnega teka, ki bo v petek,13. maja v prenovljenem športnem parku v Hrastniku, ko bomo zbirali (zbrali smo že 1.600 evrov) denar za onkološke bolnike.
Več pa si oglejte v posnetku.
Igor Gošte
