Čofotanje
Pred vami je moje tretje po abecednem vrstnem redu zapisano razpredanje o športu. V teh dneh sem precej razmišljal, katere športe, ki se začnejo s četrto črko naše abecede sploh imamo. Nič nisem našel, potem pa sem se spomnil, kaj sem vedno in še vedno najrajši delam. Čofotam v vodi. Najraje v morski, kjer pogosto bolj kot čofotam, plavam, se potapljam. Na morju se mi to da, ker se mi zdi, da me morska voda kar sama drži na površju in se mi ni treba ravno dosti truditi. Tako da si privoščim preplavati tudi razdalje, ki gredo čez morsko miljo. Ampak, ko sem v kakšnem bazenu, ko občudujem tiste neutrudne plavalce, ki se tudi po uro in več “matrajo“ po dolžini bazena sem ter tja, postanem dobesedno utrujen. Vem, dobro vem, sem preizkusil, kako močno se je treba potruditi pri dolgočasnem plavanju v bazenski vodi, ki ni tako gosta kot morska. Res so vztrajni ti plavalci, si rečem, ko sam lenobno čofotam z nogami pod vodo, medtem ko se z rokami držim za rob bazena in uživam v brezdelju in opazovanju teh neutrudnih plavalcev.
V bazenu mi pogosto spomin uide k bratoma Petrič. Najprej nas je navduševal Borut, ki je ugnal celo do takrat nepremagljivega Vladimirja Salnikova, potem pa še Darjan. Še danes slišim Borutov zmagoslavni krik in vidim njegovo stisnjeno pest, ko ga je v Splitu leta 1981 ugnal.
Ampak kot rečeno, jaz raje kot resno plavam, v bazenih čofotam. Pravzaprav se iz enega v drugi konec ne premikam s plavanjem, ampak kar hodim. Tako len sem. Dokler se mi da in zraven še malo čofotam z rokami po površju vode in se delam, kot da plavam.
Še manj se s plavanjem trudim v kakšnih toplicah, kjer gre temperatura vode prek 30 stopinj. Sam obožujem še toplejšo vodo od 36 stopinj. Ni boljšega za crkljanje. Verjemite, če tega še niste izkusili. To je zame kot nekakšna vodna savna, ki jo ravno tako obožujem. Vendar malo manj, ker v savni so pač pravila taka, da je treba molčati, v termalni vodi pa tega nihče ne zahteva ali pričakuje od nas. Tam lahko čofotam in klepetam kolikor hočem. To pa tako in tako najrajši delam. Klepetam. In čofotam.
Morje, to pa je druga zgodba. Plavanje, raziskovanje morskega dna, iskanje školjk, opazovanje rib, to pa je nekaj za dušo. Saj ne rečem, da tudi v morju kdaj, sploh takrat, ko sedim na pol v morju, pol pa z rokami na mivki, ne čofotam tako kot v bazenu. A vseeno v morju bistveno več plavam, kot kjerkoli drugje. In verjemite, četudi ne plavate, če le čofotate, je to zelo zdravo. Ni boljše vode za rehabilitacijo poškodovanih mišic, vezi ali zlomljenih kosti kot je morje. Slano morje. Tudi za grgrati je koristno. Ni pa treba grgrati tam, kjer je veliko mivke, se razume. Če pa zraven še malo gibate, plavate ali čofotate, torej premikate ude, je pa še toliko koristnejše. Ali pa se prepustite morskim valovom. Ni boljše masaže.
Igor Gošte je stalni zunanji sodelavec tednika Reporter in kolumnist Večera. Snema televizijske oddaje za lokalne televizije in spletne portale, tudi za Javnost.si.
Poldrugo desetletje je urednikoval in soustvarjal program na lokalni televiziji ETV. Napisal je štiri romane, tri pesniške zbirke in dve zbirki pravljic.
Je oče dveh otrok in dedek štirim vnukom.
