Ko imaš v Dalmaciji pogled na Ljubljano

Kdo bi si mislil, da lahko tudi v Dalmaciji občutiš Ljubljano. Da jo opazuješ, ko se lenobno nastavljaš toplemu soncu ali plavaš v plitkem zalivu. Ko se sonce umakne, pa se lahko podaš na dolg sprehod po zalivu vse do rta, ali pa si obuješ dovolj močne in trpežne tekaške čevlje in rt Ljubljana začutiš še bolj prvinsko. Veliko sem poizvedoval pri domačinih, od kje ime Ljubljana, a pravega odgovora ne dobim. Morebiti zato, ker je na drugi strani rta kralj Ljubač, ki nekako spominja na ime Ljubljana, kdo ve, a kakorkoli, če ste v Ljubaču ali pa tako kot sam v Rtini Miočići, potem  vas omenjeni rt ves čas spremlja v vidnem pol

Gre za manjši rt, ki pa je bil v davnih časih še kako pomembna strateška točka. V srednjem veku in še prej je šla tu mimo pomembna trgovska pot. Gre za območje Nina, otoka Paga in že omenjene Rtine in Ljubača. Sam že leta dopustujem v Rtini v prekrasnem zalivu Plemiči, kjer so našli ostanke iz rimskih časov, še več ostankov nekdanje trdnjave pa v zadnjih letih odkrivajo na omenjenem rtu Ljubljana, od koder pogled do naselja Rtina Miočići in še naprej do drugih naselij Rtine vse do Paga in drugih manjših otokov. Če želite preplavati zaliv Plemiči na drugo stran do Ljubljane, torej iz lepe plaže v Rtini Miočići, kjer imajo tudi urejen kamp, ki mu senco dajejo starodavne oljke, boste potrebovali kar nekaj plavalne kondicije. Kakšno morsko miljo plavanja v eno stran in še toliko nazaj vam ne uide. Sam sem to na svoji koži preizkusil dvakrat in zame, ki nisem kakšen izurjen plavalec, je to predstavljal kar lep dosežek in najmanj tri ure čofotanja v morju.  Lahko pa se, kot rečeno, na ta rt s tako slovenskim imenom, od koder se zadaj za Rtino vidi tudi gorovje Velebit, odpravite tekaško. Iz apartmaja, ki ga že dve desetletji najamem pri prijateljih, ki se pišejo Miočić, in do skrajne točke rta, kjer so ostanki nekoč mogočne trdnjave, je manj kot uro teka in še toliko nazaj. Vse po gasilski makadamski cesti. Zakaj gasilski? Zato, ker se na rtu pogosto vname kakšen požar, verjetno ne kar sam od sebe, ampak zaradi kakšne neprevidnosti koga od turistov, in morajo biti  zato poti za dostop gasilskih vozil lepo urejene. Za tek in hojo priporočam tekaške čevlje z močnim ali debelim podplatom.

Rtina je skupno ime za rt, ki se konča pri Paškem mostu, ki so ga pred leti gradili tudi mnogi domačini s katerimi sem se pogovarjal. Sodi v občino Ražanac, ki leži na drugi strani in kjer se turisti kopajo v Velebitskem kanalu. Tu je morje zaradi pritokov iz Velebita in tudi pogoste burje hladnejše kot na oni strani Rtine. Velebitski kanal nekako na po preseka ravno Rtina, ki je na tisti strani, ki gleda na Velebit povsem gola. Od burje, druga stran proti rtu Ljubljane pa je povsem zelena in bogata z vodo. Morja se spet združita pod Paškim mostom, kjer je še ena lepa izletniška točka. Na celinski strani lahko obiščete gostinski objekt s hitro hrano, ki ga vodi domačin z Rtine Miočići, prek mosta že na otoku Pag pa boste lahko občudovali še ostanke ene nekdanje trdnjave imenovane Fortica, ki je bila zgrajena v 17.stoletju. Vmes med Rtino Miočići do mosta so še naselja Lilići, Pekazi, Štošići, Vrankovići, Beniči in  pred Paškim mostom še Rtina Miletići. Če boste malo poizvedovali, jaz sem, boste hitro ugotovili, da so omenjeni kraji dobili imena po priimkih domačinov. Ob edini cerkvi na Rtini, ki ima ime po svetem Simonu ali po dalmatinsko Crkva sveti Šime Bogoprimac, je tudi pokopališče, kjer so grobnice umrlih s prej omenjenih priimki. Tu je še vedno zelo malo žarnih pokopov. Ravno zaradi sorodstvenih vezi v teh krajih svoje otroke že zgodaj podučijo vse o morebitnih sorodnikih, tudi do desetega kolena, da še pravočasno preprečijo kakšno zaljubljenost oziroma rojstvo otroka.

Če je nekoč  večina prebivalcev Rtine našlo kruh kot mornarji ali pa so se preživljali s poljedelstvom in vzrejo drobnice, so si dandanes našli kakšno lažje delo. V preteklosti pa so bili moški tudi po več mesecev odsotni z doma  in le redko doma. Mnogi med njimi imajo na stara leta tudi del slovenske pokojnine, saj so bili zaposleni v Splošni plovbi Piran, zato kar dobro razumejo slovenski jezik. Njihovi potomci danes živijo od turizma, od oddajanja apartmajev, nekateri pa so zagnali tudi kakšno uspešno samostojno podjetniško zgodbo. Skoraj vsi pa imajo v livadah, skozi katero teče potok neznanega imena, ki se izliva v morje, njive, nasade trt in oljk, tako da večino hrane kar sami pridelajo. Na tisti strani Rtine, ki je zaradi burje povsem spihana in skoraj ni zemlje, pa pasejo ovce, nekateri pa imajo tudi kokoši. Pred leti so bile na tem delu Rtine, ki jo po dolgem loči regionalna cesta za Pag, tudi svoje hiše, ki pa so jih opustili in na drugi strani, ki je bujna z zelenjem, zgradili nove.

Vsekakor je Rtina področje prijaznih Dalmatincev, ki imajo svoj način življenja, ki je še vedno močno povezan z morjem. Tod živi še nekaj manjših ribičev. Če se bolj zgodaj prebudite, recimo pred osmo uro, lahko pri katerem od njih kupite divjo ribo. Torej negojeno. Vedno pa si čas vzamejo tudi za klepet. Neprecenljivo.

Foto Igor Gošte