KOLUMNA: Raznolikost misli
Raznolikost misli, spoznanj in izkušenj mi je v tem čudnem svetu, kjer bo vsak čas tako, da bomo imeli poseben Urad, ki bo določal, kaj se nam lahko mota po glavi in kaj ne, izjemno dobrodošla. Všeč mi je, da je med mojimi realnimi in virtualnimi prijatelji veliko takšnih, ki razmišljajo različno. Tudi zato so mi njihova prijateljstva dragocena!
Ker v tej različnosti je čar življenja! In tudi užitek!
Zelo nelagodno pa mi je za med ljudmi, kjer so drugačni nezaželeni, celo frdamani.
Sploh, če moram gledati njihovo trkanje po prsih, češ, samo ”naše” (moje) mnenje šteje! Kako neokusno, celo škodljivo, saj ne vodi v svobodo, kvečjemu v prepad.
V dno srca se mi smilijo tisti, ki imajo vse tiste, ki niso ”naši”, za ”plevel”, ki ga, za povrh, hitro in sproti odstranjujejo!
Še huje; če se kdo od ”drugače mislečih” slučajno znajde med enako mislečimi, ga najprej družno popljuvajo, se iz njega vzvišeno ponorčujejo, potem pa ”demokratično-enoglasno” odstranijo – zablokirajo, ali vržejo skozi vrata.
Na svoji FB strani dnevno objavljam ali različna razmišljanja ali aktualne zgodbe, bodisi iz ene od knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače ali pa zgodbe, ki še zmeraj prihajajo na moj naslov tudi ob ”pomoči” Dneva odprtih vrat. Komentatorji so levi, desni, starejši, mlajši, ljubitelji zarot in tisti, ki vanje ne verjamejo. Ter seveda, tako imenovani neopredeljeni. Vsi so dobrodošli!
Kar pomnim, se zelo rada pogovarjam. Všeč mi je, ko se krešejo mnenja, ko vsak od nas, ki sedimo za mizo, dokazuje svoj prav!
Če ni drugega pri roki, se ”kregam” z vnukom. Letos, denimo, se je Mali ”specializiral” za superge za košarko. Od konca šolskega leta pa do danes, sem iz te tematike skoraj doktorirala. Za povrh pa obvladam dobršen del imen glavnih igralcev v NBA ligi. Mislite, da mi je bilo to ”izobraževanje” v zabavo? Niti približno! A debat, ki sva jih imela z mojim fantom, ne bi zamenjala za vse zaklade tega sveta!
Spoštujem takšno in tudi drugačno mnenje! Četudi se napisano popolnoma razlikuje od mojega, me ne moti, zavedam se, da mi da tudi misliti. Kaj pa, če se motim? Kaj pa, če imajo drugi prav- ne jaz?
Niso pa vsi takšni, žal. V ponedeljek, ko je ves krščanski svet praznoval enega svojih največjih praznikov, Praznik Marijinega vnebovzetja, mi je padel v oči zapis na Twiterju, pod katerim se je podpisal Božo Simonič (@Bodem43): ”Na vsak verski praznik sem razočaran nad Tviterjem. Večina mojih prednikov so bili, po vašem, “katolibani”. Sam ne verjamem v cerkev, verjamem pa v dobro. In nič dobrega se mi ne zdi šimfanje praznikov mojih prednikov. Če misliš, da so slabi, slavi svoje, pusti druge pri miru.”
Mislim, da je s svojimi besedami zadel bistvo: pusti drugim, da dihajo po svoje, da praznujejo tisto, kar jim je sveto, predvsem pa te, ki so drugačni, kot si ti, spoštuj! Nič slabega ti nočejo! Premalo se zavedamo, da se iz pritlehnih in zlobnih komentarjev lahko rodijo tudi hujše stvari. Ne pozabimo, kako gorijo cerkve po Franciji, in ne pozabimo, kako so v nekih polpreteklih, a zelo krutih časih, gorele cerkve tudi pri nas. Med drugim tudi cerkev v bližnjih Poljanah.
Veste, življenje v zgolj v lastnem mehurčku, ne da bi vsaj sem in tja ”odprli okna” in ”prezračili”, ne prinaša dosti dobrega! Kvečjemu obilo zatohlosti.
”V moji rani mladosti se nismo delili na levičarje in desničarje, ampak na tiste, ko so za New Kids on the Block ali pa za Guns’N’Roses,” je nekdo zapisal na Twiterju.
Zlati časi!
Vesela bom, če boste tisti, ki želite zapirati usta in uvesti diktaturo, odložili svoje orožje in prepričanja, da imate le vi prav! Iz nobene diktature se ni rodilo nič dobrega!
Dovolite raje, da se v družbi, v kateri živimo, ”dogajajo” raznolikosti mnenj še naprej. Si predstavljate, kakšno prihodnost imajo pred seboj mladi, ki jih ”med vrsticami” učite, da morajo te, ki niso takšni, kot so oni – sovražiti in prezirati?
Pravite, da jih ne učite?
Pa jih!
Družabna omrežja so dokaz, da je svet v tem sovraštvu do drugačnosti že zdavnaj prestopil vse civilizacijske meje.
Milena Miklavčič, zapisovalka čisto vsakdanjih zgodb, zdravo kmečko dekle, ljubiteljica drobnjakovih štrukljev z rozinami. Piše tudi svoj blog Jutri 2052 in ima svojo spletno stran milenamiklavcic.com.
