KOLUMNA: Trend
Zadnje čase se tudi pri nas uveljavlja trend, ki od žensk nekako pričakuje, da bodo pljuvale po moških in poveličevale njihov izgon iz svojega življenja. V bistvu jim takšne izpade oprostim. Tiste, ki javno razglašajo, da jim je pomembnejši špricer kot otrok, so dokaz, da demokracija deluje. Vsi različni – vsi enakopravni! Hura!
A takšna demokracija v praksi deluje le do trenutka, ko se začnejo obregati ob moje otroke. In ob moje tradicionalne vrednote. Takrat pa nastopi trenutek, ko se moram(o) postaviti za svoje pravice!
Berem, kako se ženske jezijo, ko jih sprašujejo o različnih intimnih stvareh. Za božjo voljo! Saj več ne živimo v 17. stoletju, da bi bila takšna vprašanja prepovedana! Tudi mene sprašujejo, kje sem imela pamet, da imam štiri otroke. Včasih zelo resno, včasih kot ”small talk”.
Ko opazijo, da imam tatu, rečejo z zaskrbljenim glasom, da od mene tega niso pričakovali. Češ, da so tatuji povezani s čaščenjem hudiča. Radovedno me pobarajo, zakaj me pri moji starosti ne vozi naokoli Najdražji, zakaj se podajam na dolge poti sama.
Ljudje so pač radovedni, sprašujejo vse sorte. Največkrat brez zlonamernosti, včasih iz gole vljudnosti.
Intimna vprašanja največkrat postavljajo ženske. Moški, ki bi ga zanimali menstrualni ciklusi, bi moral imeti že vsaj pol zaboja piva v riti!
Tudi na njihov račun radi in rade stresamo boleče šale! Med znanci je eden, ki je manjše rasti. V njegovi koži pa res ne bi bila rada! Iz njega se norčujejo, češ, kako majhno je šele tisto, med njegovimi nogami! Šlikašlaka plešasti gospodje, ki imate na glavi ”dirkališče za muhe”! Tisti, z dolgimi nosovi so menda, haha, odlični ljubimci. Zadnjič je ena napisala, da so ji kmečki odvratni, ker imajo roke ”kot lopate”.
Če se moški spotikajo ob prsi in rit, se ženske ob vse ostalo, kar je – vidno ali nevidno očem -na moškemu telesu.
Nekatere ženske vtikajo nos v malodane čisto vse, pa jim nihče ne sme postavljati mej, ker če bi to storili, bi bil ogenj v strehi.
Jih pa vznemiri že malo bolj oster pogled, kaj šele bolj ostra beseda!
Žal postaja mehurček tistih, ki se imajo za nedotakljive, vedno bolj natlačen in vedno bolj agresiven. Razumem, da pokažejo kremplje tistim, ki govoričijo: ”Ti si pa grda in debela!” Ne razumem pa, da se je na seznamu prepovedanih besed znašla tudi besedica ”luštna”? Kako to?
Zakaj ženske ne bi raje razoroževale nasprotnike z nasmehi, z lepo besedo, s prijaznostjo? Skratka, hočem reči, da to silovito poudarjanje ” nedotakljivosti”, da se ”meni ne sme nič reči”, gre že preko vseh meja normalnosti.
Sovražni govor in te reči dobivajo čuden prizvok.
So besede, ki jih za hrbtom že vse življenje poslušam: ”Ti si pa debela!” že sovražni govor? Ali pa te besede dokazujejo, da se tisti, ki jih meče iz sebe, ne znajo obnašati?
Zaradi nekaj nevzgojencev ni treba kar vseh moških naganjati iz spalnic. Četudi sem že v sedemdesetem letu, mi spomin še odlično deluje, zato z vso gotovostjo trdim, da je lahko tudi postelja prizorišče veliko lepih in nepozabnih trenutkov, ki polepšajo življenje tudi nam, ženskam.
Življenje je en sam daj-dam. In tega bi se morala zavedati oba spola. Če bosta zgolj širila sovraštvo do drugega, se lahko že ”jutri” zgodi, da bo življenje na zemlji, milo rečeno, izumrlo.
Ljudje nismo kot nekatere vrste rakovic iz rodu Carcinus, ki so hermafroditske. Za svoj obstoj potrebujemo drug drugega, zato je prav, če drug z drugim včasih malo potrpimo, hkrati pa naredimo vse, da se bodo težave, nesporazume in ovire, ki se med spoloma pojavljajo, odstranili na čim bolj prijazen način.
Milena Miklavčič, zapisovalka čisto vsakdanjih zgodb, zdravo kmečko dekle, ljubiteljica drobnjakovih štrukljev z rozinami. Piše tudi svoj blog Jutri 2052 in ima svojo spletno stran milenamiklavcic.com.
