Ko naš vsakdan zapolnjujejo miselni napori in obveznosti, skrbi za možgane ne posvečamo posebne pozornosti. To se je spremenilo s pandemijo covida-19, ki je prinesla več stresa, usklajevanja in različnih obveznosti, a hkrati tudi več zavedanja o pomembnosti zdravja in dobrega počutja, še posebno pri ljudeh, ki so covid-19 preboleli. Pri njih lahko različne težave trajajo še tedne ali mesece in prizadenejo tudi možgane.
Pa veste, kakšna je povezava med covidom-19 in možgani?
»Novi« koronavirus ni več nov, že nekaj časa je med nami in spoznavamo, kako vse vpliva na naše zdravje. O virusu in njegovem delovanju potekajo številne raziskave. V znanstvenih revijah je vse več objav, ki kažejo, da njegovo delovanje ni omejeno zgolj na dihala. »Kako točno virus SARS-CoV-2 ali njegovi delci prodrejo v možgane, še ni povsem jasno. Poti je več. Virus lahko na primer vstopi v možgane prek vohalnega sistema,« razlaga prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., iz Enote za psihogeriatrijo, UKC Maribor, in pojasnjuje, da zato ni presenetljivo, da je eden od prvih simptomov prav izguba vonja (1, 2).
Covid-19 poveča tveganje za upad miselnih sposobnosti
Raziskave kažejo, da lahko virus SARS-CoV-2 vstopi v osrednje živčevje in predstavlja nevarnost za okužbo možganov. O prizadetosti osrednjega živčevja poročajo pri približno 25 % bolnikov s covidom-19. (1) Virus lahko prek različnih mehanizmov vpliva tudi na slabšo prekrvitev možganov, zaradi česar je slabša njihova oskrba s kisikom. Povečata se tveganje za upad miselnih sposobnosti in za razvoj demence. (3) »Že po blagi okužbi se možgani postarajo za več let. Bolniki z demenco, ki so izjemno ranljiva skupina, so dovzetnejši za okužbo, resnejše pa so tudi posledice okuženosti,« opozarja prim. Muršec, dr. med., spec. psih. Dodaja, da še ni povsem jasno, ali je SARS-CoV-2 vzročni dejavnik za demenco, je pa dokazano, da sta okužba prek intenzivne vnetne reakcije in socialna izoliranost pomembna dejavnika tveganja za napredovanje demence. (4)
Za okužbo in zaplete v osrednjem živčevju naj bi bili dovzetnejši kadilci in posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. (5)
Pokovidni sindrom in »možganska megla«
Pri nekaterih ljudeh lahko virus SARS-CoV-2 povzroči težave, ki trajajo še tedne ali mesece po preboleli okužbi. To imenujemo sindrom po covidu-19 ali pokovidni sindrom. »Še mesece po okužbi so bolniki lahko utrujeni, pojavi se lahko šibkost v mišicah, bolečina v sklepih, imajo težave s spanjem, glavobol, občutek tiščanja za prsnico in prehiter srčni utrip. Pogosto kašljajo, pojavljajo se lahko težave s strjevanjem krvi, celo izpadanje las, neješčnost, težave pri požiranju in še marsikaj drugega,« najpogostejše simptome in znake našteva prim. Muršec, dr. med., spec. psih., in opozarja še na eno resno težavo – upad kognitivnih funkcij oziroma miselnih sposobnosti. (6)
Težave z zbranostjo in spominom, s katerimi se ljudje po prebolelem covidu-19 pogosto soočajo, imenujemo tudi možganska megla. (7, 8)
»Nedavno so raziskovalci na Oxfordski univerzi na podlagi preiskave MRI pri bolnikih pred okužbo in po njej prišli do zanimivih ugotovitev in dokazali spremembe v delih možganov, ki so odgovorni za vonj, okus, čustva in kognitivne funkcije, predvsem spomin. Razlogi za to so številni, najverjetnejši pa so slabša oskrba s kisikom med prebolevanjem okužbe in povišani vnetni faktorji. V klinični praksi bolniki opažajo tudi nezbranost, težave pri orientaciji, osredotočenosti, kratkoročnem spominu, presojanju, razmišljanju ali sposobnosti odločanja ter učenja novega.« (9, 10, 11)
prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., Enota za psihogeriatrijo, UKC Maribor
Pokovidni sindrom ima približno tretjina ljudi, ki so preboleli covid-19. Razvije se lahko tako po blagi obliki bolezni kot pri bolnikih, ki so se zdravili v bolnišnici. Pri teh se pojavi v približno 85 % primerov. (8) Majska spletna raziskava je pokazala, da je imelo v Sloveniji 17 % odraslih, ki so preboleli covid-19, težave s pomnjenjem in koncentracijo še 1 mesec po preboleli okužbi. (12)
Poskrbite za miselne sposobnosti
»Skrb za možgane je potrebna ves čas, še posebno pa po okužbi s tako nepredvidljivo boleznijo, kot je covid-19,« opozarja prim. Muršec, dr. med., spec. psih. »Smo socialna bitja in ne moremo živeti zgolj s samim seboj. Pandemija je jasno pokazala, kam vodi socialna izoliranost. Z ustrezno prilagojenim ravnanjem lahko zavarujemo sebe in ljudi okrog nas ter omogočimo druženje, ki je tudi pogoj za vitalen um. Naredimo pa lahko še mnogo več.«
Da bo vaš um tudi po prebolelem covidu-19 v vrhunski formi
Če opazite upad miselnih sposobnosti, na primer zmanjšanje zbranosti, uhajanje misli, slabše pomnjenje, pomanjkanje osredotočenosti in pozabljanje, za svoje možgane poskrbite z zdravim načinom življenja. Pomembno je, da v svoj vsakdan vključite redno telovadbo in umovadbo (13, 14) ter zdravo prehrano, bogato z antioksidanti (15).
Antioksidativno deluje tudi izvleček listov ginka bilobe, ki ga vsebuje naravno zdravilo Bilobil. Različni mehanizmi delovanja učinkovin iz ginka izboljšajo prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom ter pozitivno vplivajo na možganske celice. To je tudi pri težavah po prebolelem covidu-19 dobrodošla podpora zdravju možganov. Bilobil je izdelan v skladu s farmacevtskimi standardi, kar zagotavlja njegovo visoko kakovost. Redno jemanje lahko izboljša prekrvitev možganov in pripomore k izboljšanju kognitivnih funkcij. Številne klinične študije so tudi pri dolgotrajni uporabi Bilobila potrdile učinkovitost, varnost in dobro prenašanje. (16)
Več na www.bilobil.si.
Literatura dostopna na: https://www.bilobil.net/si/clanek/ko-mozgani-tavajo-v-megli/.
Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.