Festival Ljubljana vsako leto v program poletnega festivala umesti dela slovenske produkcije in tudi letos je temu tako. Slovensko narodno gledališče Maribor se je tokrat predstavilo z baletnim spektaklom Peer Gynt Edwarda Cluga in Puccinijevo opero Madama Butterfly.
Zadnja dramska pesnitev norveškega dramatika Henrika Ibsena Peer Gynt, ki izhaja iz norveških ljudskih pravljičnih motivov, je bila prvič uprizorjena leta 1876 v Kristianii (današnji Oslo) v sodelovanju s takrat že uveljavljenim skladateljem Edvardom Griegom, ki je za uprizoritev napisal ustrezno glasbeno podlago. Nekatere izmed stavkov je Grieg kasneje oblikoval v dve suiti za orkester (V dvorani gorskega kralja in Jutro), ki danes veljata za eni izmed najbolj priljubljenih del klasične glasbe. Ob krstni izvedbi so kritiki delo označili za satiro norveškega egoizma, omejenosti in samozadostnosti, sebičnost naslovnega junaka pa lahko uzremo tudi v luči današnjega časa. Tudi zdaj se zdi, da je svet preplavljen z “vsevedneži”, ki razpihujejo sovraštvo, ksenofobijo, širijo laži, si prizadevajo čim bolje izkoristiti krizne dogodke, ki so jih sami ustvarili, in ugonobijo vsakega, ki jim prekriža pot. Koreograf Edward Clug je z raziskovanjem Ibsenove satirične zgodbe na eni strani in Griegove romantične podobe, ki jo je naslikal s svojo glasbo, na drugi ustvaril novo interpretacijo tega klasičnega dramskega dela in ga preoblikoval v balet. Zgodba se dogaja po Ibsenovem kronološkem zaporedju dogodkov, poleg stavkov, ki jih je Grieg napisal za uprizoritev drame, pa je Clug uporabil tudi druga Griegova koncertna, komorna in solistična dela, kot so Godalni kvartet v g-molu, op. 27, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, in Iz Holbergovega časa, op. 40, da bi dosegel dinamičen in koherenten razvoj plesne pripovedi. Ibsenov in Griegov svet, združena v novo celoto, ustvarjata pokrajino, ki nudi novo gledališko doživetje.
Madama Butterfly, tragična ljubezenska zgodba med gejšo Čočo san in ameriškim poročnikom Pinkertonom, je danes eno najbolj poznanih del slavnega skladatelja. Puccini je navdih dobil ob ogledu uprizoritve tragedije Davida Belasca Madame Butterfly: Tragedija Japonske, ki je nastala po kratki zgodbi Johna Lutherja Longa.
Avtorja libreta sta Puccinijeva znana sodelavca, libretista Luigi Illico in Giuseppe Giacoso, s katerima je ustvaril tudi svoje druge operne klasike Manon Lescaut, La Bohème in Tosco. Prva različica Madame Butterfly je bila zasnovana v dveh dejanjih in je bila izvedena leta 1904 v milanski Scali, vendar na krstni uprizoritvi ni bila pozitivno sprejeta. Kljub temu skladatelj nad delom ni obupal. Prvotno drugo dejanje je razdelil na dva dela, naredil še nekaj harmonično-melodičnih popravkov arij, temu pa je še istega leta sledila izvedba v Brescii in opera je požela prvi velik uspeh. Za tem je bila uprizorjena v Buenos Airesu, Londonu, Parizu, New Yorku in Sydneyju ter kmalu postala eno izmed klasičnih del operne zakladnice. Po več kot desetletnem premoru bo Madama Butterfly doživela novo uprizoritev v produkciji SNG Opere in baleta Maribor in režiji italijanskega režiserja ter gledališkega ustvarjalca Piera Francesca Maestrinija.
Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.
