Oddaja Sledi korakov: Janez Skrinjar, človek tisočerih znanj

Janez Skrinjar

Janez Skrinjar Urbanuc ni le upokojeni obrtnik, je še marsikaj drugega. A gremo po vrsti. Njegov sin Andrej, ki je obrt prevzel po njem, je že četrta generacija, ki si kruh služi z žago, generacije poprej pa tudi z mlinom (o tem je bil pred poldrugim letom v Reporterju objavljen daljši članek). Janez je tudi eden tistih redkih pri nas, ki so slišali klic demokracije in se aktivno vključili v ustanavljanje prvih demokratičnih strank. Najprej precej na skrivaj Slovensko kmečko zvezo, predhodnico SLS.

Marsikaj zanimivega je povedal v zakulisju takratnega dogajanja, tudi, kako je prišlo do povezovanja Kmečke zveze z ZSMS v Zagorju, ki jo je takrat vodil zdajšnji župan Zagorja Matjaž Švagan. Povedal je tudi, kako je sodeloval s predsednikom SLS Ivanom Omanom, ki je zanj oče naroda. Omenil je, da je bil kratek čas član stranke tudi Slavko Kmetič, sicer eden vidnejših članov SDS. “K nam je pritekel nekako z “lufta”, ampak za kratek čas. Pri nas v SLS ni imel priložnosti, da bi takoj ven iz gnezda skočil, ker smo ga malo zadrževali, kar mu ni “pasalo”, zato je šel nazaj tja, od koder je prišel.”

Ker je bil Janezov oče Miha dolga leta v ZDA, je po kakšen nasvet k njim domov prišel tudi oče izlaškega ETI-ja France Kojnik. “Zanimalo ga je, kako je tam urejeno podjetništvo. Brez njega, danes ne bi bilo Eti-ja,” nam pove. Slišali boste tudi, kaj je Janez povedal na praznovanju Omanovega rojstnega dne. Veliko zanimivega je povedal tudi o opernem pevcu Ladku Korošcu, ki ga je pogosto vozil po okoliških vaseh. Njemu v spomin je bil med ustanovitelji Mešanega pevskega zbora Ladko Korošec, kjer tudi sam poje, včasih pa odigra tudi kakšen skeč. Še vedno kljub osmim križem vsak dan pridno pomaga na žagi, najde pa čas tudi za kmetovanje. Ima kar nekaj glav živine. Aktiven je tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici. Ponosen je na svoja dva sina in hčerko in tudi na zadnji premog iz zagorskih rudnikov. Razočaran je, da odgovorni na občini in rudniku niso bolj poskrbeli za ohranjanje rudarske dediščine.

Povedal je še, kako je včasih s konjsko vprego domov s Tuhinja po tridnevnem romanju vozil romanje. Povedal nam je tudi, kako nenaklonjena je bila nekdanja politika do obrtnikov. Čisto ob koncu oddaje pa si boste lahko ogledali še nekaj posnetkov starodobnih vozil iz njegove bogate zbirke, nekatere stare tudi več kot sedemdeset let.

DELITE
Pomakni se na vrh