PRAZNIK SLOVENSKE GLASBE: 36. Slovenski glasbeni dnevi

Od 19. do 24. aprila bodo v Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji in Cankarjevem domu potekali tradicionalni, že 36. Slovenski glasbeni dnevi. Praznik slovenske glasbe spodbuja domačo glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, tokrat bo osrednja pozornost posvečena Glasbeni matici Ljubljana, ki praznuje 150 let. Pod umetniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa bo v sklopu 36. SGD potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, ki združuje domače in tuje priznane muzikologe z najboljših evropskih univerz. Tokrat so ga naslovili Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, pozornost pa bodo namenili primerljivemu mednarodnemu društvenemu delovanju v 19. stoletju in na začetku 20. 

Vstopnice so že na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih in drugih prodajnih mestih Eventima po Sloveniji. 

Otvoritev 36. Slovenskih glasbenih dnevov – Ob 150-letnici ustanovitve Glasbene matice Ljubljana 

Tokratni homogeni program Slovenskih glasbenih dnevov s šestimi koncerti jasno izraža rdečo nit delovanja ljubljanske Glasbene matice. Podobo otvoritvenega koncerta je navdihnilo prvo odmevno gostovanje zbora Glasbene matice v tujini leta 1896. Njegovo veličastnost bodo poustvarili nekdanji študenti ljubljanske Akademije za glasbo, danes pa priznani slovenski solisti Mojca Bitenc, Nuška Drašček, Martin Sušnik in Peter Martinčič, zbori Glasbene matice in Akademije za glasbo pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Alenke Podpečan ter simfonični orkester Akademije za glasbo pod taktirko vsestranskega Simona Dvoršaka.  

(19. 4., 19.30, Cankarjev dom) 

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 

Eden od sopotnikov Slovenskih glasbenih dnevov je zagotovo Društvo slovenskih skladateljev, ki vse od konca druge svetovne vojne skrbi za ustvarjanje sodobne slovenske glasbe in promocijo domačih skladateljev ter s tem ohranja kakovost in ugled slovenske glasbe doma in v tujini. Cikel Koncertni atelje DSS je najstarejša redna koncertna dejavnost združenja, saj nepretrgano poteka od 1965. V zadnjih letih ga umetniško oblikuje mednarodno priznana skladateljica Nina Šenk, ki v programe izbranih slovenskih novitet in slovenskih glasbenih del zgodovine uvršča še tehtna tuja sodobna dela. Tokrat bosta nastopila mednarodno uveljavljena virtuoza, Franc Kosem na trobenti in Jože Bogolin, član odmevnega tolkalnega dua Drumartica

(20. 4., 19.30, Viteška dvorana, Križanke) 

Noč slovenskih skladateljev 

V bogatem koncertnem nizu Slovenskih glasbenih dnevov imajo vsako leto pomenljivo vlogo novitete slovenskih sodobnih skladateljev. V sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev predstavljamo tradicionalno Noč slovenskih skladateljev, ki prinaša same krstne izvedbe slovenskih skladateljev različnih generacij, šol in slogovnih usmeritev, s tem pa pogled v sočasno, tu in zdaj nastajajočo glasbo na Slovenskem. V interpretaciji uveljavljenih domačih instrumentalistov bodo v Viteški dvorani Križank zazvenela dela petnajstih avtorjev, v ospredje pa bodo stopila trobila in v družbi klavirja pokazala svoje solistične odlike. 

(21. 4., 19.00, Viteška dvorana, Križanke) 

Koncert samospevov 

Glasbena matica Ljubljana še zdaj postavlja v težišče svojega delovanja vokalno tradicijo z bogato zborovsko dejavnostjo, recitali samospevov in od leta 2006 delujočo Pevsko šolo. Tradicionalni Koncert samospevov iz sezone v sezono s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa pomembno poudarja pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Koncertni večer ponuja program samospevov avtorjev, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju slovenske glasbene identitete in so bili dejavno povezani z ljubljansko Glasbeno matico. Prav to bo zgovorno razgrnil tudi večer samospevov na 36. Slovenskih glasbenih dnevih v interpretaciji baritonista Jake Mihelača in pianistke Andreje Kosmač

(22. 4., 19.30, Slovenska filharmonija) 

Nika Gorič in Ensemble Dissonance 

Ensemble Dissonance sestavljajo uspešni glasbeniki iz slovenskih vodilnih glasbenih ustanov. Ustanovitelj zavoda Dissonance, pod katerim ansambel deluje, je violončelist Klemen Hvala, njegovo poslanstvo pa sta promocija ter razvoj komorne glasbe v domačem glasbenem prostoru. Ansambel sodeluje z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi in svetovno priznanimi umetniki, na tokratnem koncertu se mu bo pridružila sopranistka Nika Gorič, vedno bolj prepoznavna na mednarodnih koncertnih in opernih odrih. Koncertni program bo postregel z zgodovinskimi referencami na koncertno delovanje Glasbene matice Ljubljana med obema svetovnima vojnama.

(23. 4., 20.00, Viteška dvorana, Križanke) 

Zaključek 36. Slovenskih glasbenih dnevov 

Sklepni koncert, oblikovan v duhu najpomembnejših glasbenih form Gallusovega časa, bo v Slovenski filharmoniji predstavil skladateljeva redko slišana dela. Zbor Glasbene matice pod vodstvom Mateja Hubada je bil ustanovljen jeseni 1891, kar se ujema s 300. obletnico smrti Jacobusa Handla Gallusa (1550–1591). Prav izjemno uspešen koncert Gallusovih del 9. junija 1892 v Redutni dvorani, na katerem je zbor nastopil, je pri nas spodbudil renesanso Gallusovih del. Njegove značilne in pogosto drzne skladbe bo poustvaril Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom organista in zborovodje Gregorja Klančiča ter s tem zaokrožil 36. Slovenske glasbene dneve. 

(24. 4., 19.30, Slovenska filharmonija) 

Mednarodni muzikološki simpozij 

V sklopu 36. Slovenskih glasbenih dnevov pod umetniškim vodstvom prof.dr. Jerneja Weissa poteka tudi mednarodni muzikološki simpozij, ki so ga tokrat naslovili Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, pozornost pa bodo namenili tudi primerljivemu mednarodnemu društvenemu delovanju v 19. stoletju in na začetku 20. Muzikološki simpozij razširja obzorja z referati mednarodno priznanih muzikologov z uglednih evropskih univerz. V sklopu simpozija bo tudi predstavitev knjige Zgodovina glasbe na Slovenskem 3: Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918, ki je del večjega projekta, v katerem so v štirih knjigah orisane osnovne poteze razvoja glasbene kulture na slovenskem ozemlju, od prazgodovine do sodobnosti. 

(21. in 22. 4., Viteška dvorana, Križanke) 

Hvala za pozornost, ki jo namenjate programu Festivala Ljubljana. Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa. 

Več informacij na ljubljanafestival.si  

DELITE
Pomakni se na vrh