V tokratni oddaji V zakulisju smo pred kamero povabili Igorja Kršinarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih novinarjev, ki še kako dobro pozna in je občutil, kako je težko opravljati svoje delo, če se v medije vpleta politika. Uvodoma je predstavil naporno leto, ko s(m)o sodelavci Reporterja ostali brez odgovornega urednika. Silvester Šurla nam je to obdobje zdravljenja opisal v eni prejšnjih oddaj. Tole pa je o tem času povedal Kršinar: “Bilo je zelo težko, še posebej zaradi tega, ker je Silvester uredništvo vedno samostojno vodil in je moral najti nekoga, ki ga bo nadomestil. S tem, ko si je izbral Marka Medveška, je zelo dobro izbral. Kajti takega dela ne more vsak opravljati. Tudi jaz ne, če odkrito priznam. Sem pa po svojih močeh pomagal, da smo nemoteno delali naprej.” Kaj je še na to temo povedal, si lahko pogledate v video posnetku.
Kršinar je tudi vesel, da je Šurla uspel napisati knjigo Ozadje Reporterja in Maga. “Strinjam se, to je zelo dobra knjiga, ki jo priporočam vsakemu, ki želi iz prve roke izvedeti, kaj se je dogajalo na Reporterju in na Magu. Gre za najbolj verodostojno pričevanje dogajanja.” Knjigo o pokojnem Ivanu Krambergerju pa je napisal tudi naš sogovornik. Več o njej pa, ko bo zunaj. Kršinar nam je v nadaljevanju marsikaj zanimivega povedal o slovenskih medijih. Za Mag in Reporter nekateri še danes govorijo, da sta veljala za Janšev medij. “Nikoli nismo bili časopis od nobene stranke in nobenega politika,” nam odločno pove in doda, da je bil verjetno za nekatere problem, “ker nismo želeli postati Janšev časopis”. Vprašali smo ga tudi, ali verjame, da ima tranzicijska levica res pod svojim vplivom 90 % medijev, kar trdijo nekateri blizu vlade. “Mogoče je bilo tako pred dvajsetimi leti, če pa gledamo danes …, povejte, kam spada Planet TV, kam spada Siol, imajo tudi strankarski medijski imperij …”
Spregovoril je tudi o političnih pritiskih na javno RTV, kjer so se v tem času odločili, katere stranke bodo in katere ne bodo uvrščene na soočenje parlamentarnih strank. Nanizal je nekaj podatkov iz preteklosti, ko se to ni dogajalo. Po njegovem je to, da se favorita za zmago na volitvah, stranki Janeza Janše in Roberta Goloba ne bosta oziroma da se ne smeta soočiti na javni RTV škandal brez primere. “Si predstavljate, da bi se to zgodilo leta 1990 in se Milan Kučan in Jože Pučnik ne bi smela soočiti? Ali pa štiri leta nazaj, ko sta bila na soočenju strank tako Janša kot Marjan Šarec in leta poprej še druga volilna soočenja favoritov.” Meni, da je do te odločitve letos prišlo po navodilih te vlade.
V nadaljevanju je beseda tekla o volitvah, o tem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi prvi ali drugi favorit sestavil vlado, katere stranke se bodo po njegovem uvrstile v državni zbor in za katere je nevarno, da ostanejo pred pragom volitev. Predstavil je tudi nekaj zanimivih ozadij stranke Zorana Stevanovića, povedal kakšno zanimivost o stranki Mateja Tonina, o Marjanu Podobniku in še nekaterih drugih. Tudi o Ljudmili Novak, ki so jo že pred meseci utišali, kar je po njegovem nesprejemljivo, saj je ravno ona botrovala temu, da se je stranka NSi pred leti vrnila v parlament in postala samostojna in ugledna stranka. Zdaj pa je pod Toninom le bolj vljudna različica SDS. Zanimivo in zgovorno pa je bilo tudi njegovo razmišljanje o Janezu Janši, ki je pri nas najdlje na politični sceni. “On je epidemijo izkoristil za širjenje svoje oblasti, za onemogočenje demokracije, sprožil je vojno proti medijem …” je le nekaj misli, ki jih je o Janši povedal v nadaljevanju. Med drugim: “Da imamo v Sloveniji premierja, ki se tako obnaša, da novinarki zmerja s prostitutkami je nesprejemljivo. Ne vem, a mu njegova žena ne reče, da se tako ne obnaša? Nihče mu nič ne reče.”
Zanimive so tudi njegove izkušnje z mediji: “Ko sem se začel ukvarjati z novinarstvom, je novinarstvo doživljalo razcvet, odpirali so se novi mediji, z družbenimi omrežji pa se je vloga medijev zmanjšala. Drugo pa je odnos oblasti do medijev … Mene skrbi, če zmaga sedanja vladna opcija, zaradi medijev. Ker bodo verjetno demontirali vse medije po vzori svojega idola Viktorja Orbana.” Za konec pa je povedal še tole: “Leta 90 smo se borili za demokracijo, za svobodno družbo, ki vključuje tudi svobodne medije, zdaj pa tisti ljudje, nasledniki tistih strank, ki so se za to borili, te iste medije omejujejo, uničujejo, spodkopavajo, namesto njih pa delajo trobila, kakršno je bilo včasih Komunist.”
Igor Gošte
