V prvem tednu septembra se nam obetata koncertna večera dveh mednarodno uveljavljenih orkestrov. Na Ljubljana Festival se že četrtič se vrača Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, na festivalskem odru pa bo prvič nastopil Simfonični orkester Baltskega morja.
Ko je Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama leta 2002 prvič gostoval v Sloveniji, je bila glasbena publika očarana nad njegovim edinstvenim zvokom. Orkester deluje že 133 let, vse do danes pa ga je vodilo samo sedem šefov dirigentov, med drugim Riccardo Chailly, Mariss Jansons in Daniele Gatti. Orkester, ki nedvomno uživa sloves enega najboljših na svetu, se tokrat 1. septembra vrača pod taktirko priznanega britanskega dirigenta Daniela Hardinga, ki je svojo kariero začel kot asistent sira Simona Rattla in Claudia Abbada. Kot solist se bo z Beethovnovim Koncertom za klavir in orkester št. 3 v c-molu predstavil pianist Yefim Bronfman. Umetnik, ki je leta 1975 začel mednarodno kariero v Montrealu pod vodstvom maestra Zubina Mehte, od takrat nastopa z vodilnimi mednarodnimi orkestri in sodeluje s številnimi uglednimi umetniki. Bronfman je tudi letošnji rezidenčni umetnik Kraljevega orkestra Concertgebouw. Na ta večer bo na programu prav tako zazvenela veličastna Brucknerjeva Simfonija št. 7 v E-duru, najbolj priljubljeno simfonično delo, posvečeno Wagnerjevemu zaščitniku, kralju Ludwigu II. Bavarskemu.
Filharmonični orkester Baltskega morja združuje inovativne in nadarjene glasbenike iz desetih nordijskih držav. Vsak njihov koncert je edinstven spektakel zvoka, svetlobe, vizualne umetnosti in tehnologije, pod taktirko umetniškega vodje in estonskega dirigenta Kristjana Järvija, ki velja za enega najbolj spretnih in izvirnih glasbenikov, pa presegajo tradicionalne okvirje klasične glasbe. S pionirskimi zamislimi vsak koncert preobrazijo v unikatno glasbeno potovanje. Na koncertnem večeru 6. septembra se bodo s programom Nordijski labodi osredotočili na simboliko laboda, ki velja za veličastno bitje in simbolizira čistost, nedotaknjenost ter plemenitost. Na sporedu bo Labodja pesem Arva Pärta, enega najvplivnejših skladateljev našega časa, Labod iz Tuonele Jeana Sibeliusa, tretja simfonična pesnitev iz Štirih legend iz Kalevale, ki temelji na zgodbi o nordijskem mitološkem bitju iz podzemnega kraljestva mrtvih in Labodje jezero, eno najbolj znanih del Petra Iljiča Čajkovskega, Labodje jezero, kot dramatična simfonija v priredbi Kristjana Järvija.
Festival Ljubljana si pridržuje pravice do spremembe programa.
